objavi na
pozareport.si

forum

Bizarno

Četrtek, 14. junij 2007 ob 20:12

Kancler se je odzval hladno
Umrl nekdanji avstrijski predsednik in šef Združenih narodov Kurt Waldheim
2007 Pozareport

Odpri galerijo

V starosti 88 let je v četrtek umrl nekdanji avstrijski predsednik in generalni sekretar ZN Kurt Waldheim. Waldheim, ki so ga v bolnišnico sprejeli pred mesecem dni zaradi infekcije, je umrl zaradi odpovedi srca, je sporočila družina pokojnega. Medtem ko je večina avstrijskih politikov v svojih odzivih izpostavila Waldheimove dosežke, so se nekateri dotaknili tudi njegove vojne preteklosti, zaradi katere je Avstrija začasno prišla v mednarodno osamitev.
Waldheim je ZN vodil od leta 1972 do 1982, na položaj avstrijskega predsednika pa je bil po predlogu s strani ljudske stranke (OeVP) kljub domnevam, da je pripadal nemški oboroženi enoti, ki je na Balkanu med drugo svetovno vojno zakrivila številne grozote, izvoljen leta 1986. Zahodne države so se na Waldheimovo izvolitev odzvale z bojkotom avstrijskega predsednika, ki je v svojem šestletnem mandatu obiskal le Vatikan in nekaj arabskih držav. Washington ga je leta 1987 uvrstil na seznam opazovanih oseb, ki so jim prepovedali obiskati ZDA, te prepovedi pa ni nikoli umaknil.
Waldheim je vse očitke najprej vztrajno zavračal in dejal, da se ne spominja podrobnosti. Pozneje je poudarjal, da je izpolnjeval le svojo dolžnost, "tako kot več sto tisoč drugih Avstrijcev". S tem je Waldheim nehote sprožil široko razpravo o odnosu Avstrije, ki se je dotlej imela za "prvo žrtev Hitlerja", do njene nacistične preteklosti. Medtem ko je zaradi afere Waldheim prvič velik del avstrijske družbe zvedel za grozodejstva, ki so jih v nacistični dobi počenjali Avstrijci, je mednarodna komisija zgodovinarjev leta 1988 v poročilu potrdila, da Waldheim osebno ni bil vpleten v vojne zločine.
Kot generalni sekretar ZN je Waldheim posredoval v številnih mednarodnih konfliktih, zlasti na Bližnjem vzhodu, pri čemer so mu očitali preveliko prizanesljivost do Arabcev, saj so Združeni narodi v njegovi mandatni dobi sprejeli vrsto kritičnih resolucij na račun Izraela.
Številne avstrijske državne ustanove so v znak žalovanja zaradi Waldheimove smrti spustile zastavo na pol droga, v predsedniški pisarni v dunajskem Hofburgu pa bodo jutri odprli žalno knjigo za pokojnega predsednika. Kdaj bo državni pogreb za Waldheima, še ni bilo jasno, saj so se o tem popoldne posvetovali predstavniki oblasti in svojci.
Predsednik Heinz Fischer je izrazil "globoko sožalje" ob smrti tega "velikega Avstrijca" in poudaril njegove zasluge v mednarodni politiki. Razpravo o Waldheimovi vojni preteklosti pa je treba gledati v širšem kontekstu "obravnave težjih obdobij avstrijske zgodovine", je menil Fischer. Predsednik OeVP in podkancler Wilhelm Molterer je preminulega označil za "državljana sveta, ki ni nikoli pozabil svoje domovine" in se je v vseh svojih funkcijah zavzemal za sporazumevanje med narodi. Vodja poslanske skupine OeVP Wolfgang Schuessel je Waldheima imenoval "pomembnega borca za svobodo in mir na svetu".
Socialdemokratski vezni kancler Alfred Gusenbauer se je odzval hladno in je dejal, da je Waldheim služil Avstriji v različnih funkcijah, njegova izvolitev za predsednika države pa ga je sprožila "mnogo razprav". Kritičen do pokojnega je bil tudi predsednik Zelenih Alexander van der Bellen, ki je spomnil na "vprašanja o njegovi vlogi in dejavnosti v nacističnem času, na katera ni mogel ali želel odgovoriti v zadostni meri".
Vodja svobodnjakov (FPOe) Heinz-Christian Strache je izjavil, da je Waldheim "zelo trpel zaradi proti njemu sproženi kampanji, s katero so skušali očrniti celotno generacijo". Tudi predsednik desničarskega Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZOe) Peter Westenthaler obsodil "odvratno in neupravičeno gonjo" proti Waldheimu, "državniku svetovnega formata".

V tujini se je na Waldheimovo smrt odzval le generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je v kratki izjavi sporočil, da "žaluje" za svojim predhodnikom. Svetovni judovski kongres je Bana pred nedavnim ostro kritiziral, ker se je generalni sekretar ZN v sklopu svojega obiska na Dunaju sestal tudi z Waldheimom.
Leta 1918 v Spodnji Avstriji rojeni Waldheim je po končani diplomatski akademiji leta 1944 naredil doktorat iz prava. V drugi svetovni vojni je bil oficir v Rusiji in na Balkanu, po letu 1945 je delal na avstrijskem zunanjem ministrstvu, ki ga je v letih 1968 do 1970 tudi vodil. Leta 1971 mu je spodletel prvi naskok na avstrijsko predsedniško mesto, bil pa je izvoljen na mesto generalnega sekretarja ZN, tretji mandat na čelu svetovne organizacije mu je leta 1981 z vetom onemogočila Kitajska.
nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Kurt Waldheim Hitlerja Wilhelm Molterer Wolfgang Schuessel Alfred Gusenbauer alexander van der bellen Heinz-Christian Strache Peter Westenthaler Ban Ki Moon

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Kancler se je odzval hladno