objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Sobota, 30. junij 2007 ob 08:11

Alojzija Šuštarja bodo pokopali v ponedeljek; pogreb bo vodil kardinal Rode
Kučan, Janša in Peterle poudarili njegovo vlogo pri osamosvajanju Slovenije
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Danes dopoldne je v Šentvidu nad Ljubljano umrl upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, so danes sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference (SŠK). Šuštar je bil za ljubljanskega nadškofa in metropolita imenovan 23. februarja 1980. Kot četrti nadškof in tretji metropolit je 13. aprila 1980 prejel škofovsko posvečenje v ljubljanski stolnici, 5. marca 1997 pa ga je nasledil Franc Rode.
Kot so sporočili iz SŠK, je Šuštar v sedemnajstih letih njegove škofovske službe spremljal počasen prehod v demokracijo in si stalno prizadeval, da bi bila Cerkev navzoča tudi v javnem življenju. Prizadeval si je, da bi bil božič dela prost dan, ter da bi v domovih za starejše, bolnišnicah in zaporih imeli možnost duhovne oskrbe. Med drugim je dal tudi pobudo za pastoralni občni zbor ljubljanske nadškofije, ki je bila priprava na slovensko sinodo, ki jo je leta 1997 napovedal njegov naslednik Rode.
V času Šuštarjeve škofovske službe je maja 1996 Slovenijo prvič obiskal nekdanji papež Janez Pavel II. Na Šuštarjevo pobudo je bila 20. junija 1983 v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, ki je od 20. februarja 1993 delo nadaljevala kot Slovenska škofovska konferenca. Njen prvi predsednik je bil Šuštar, ki jo je vodil do leta 1997, za njim pa njegov naslednik na nadškofovskem položaju Rode.
Šuštar je bil tudi član različnih mednarodnih komisij, svetov in odborov, večkrat jih je tudi vodil. Med letoma 1971 in 1976 je bil tako stalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc s sedežem v Švici. Leta 1977 pa se je po dolgoletnem bivanju v tujini vrnil v Slovenijo.
Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem. Po maturi v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče, po končanem prvem letniku filozofskega študija na Teološki fakulteti pa so ga leta 1941 poslali v zavod Germanik v Rimu. Na papeški univerzi Gregoriani v Rimu je končal filozofske in teološke študije ter bil leta 1946 posvečen v duhovnika.
Po dosegu licenciata iz filozofije in doktorata iz teologije je zaradi tuberkuloze odšel na zdravljenje v Švico, kjer je opravljal številne odgovorne službe. Šuštar je za promocijo Slovenije veliko storil tudi kot predavatelj in udeleženec na različnih mednarodnih srečanjih, s prispevki v domačem in tujem tisku ter s samostojnimi knjigami. Po upokojitvi leta 1997 je živel v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Ob 10. obletnici osamosvojitve je Šuštar prejel najvišje državno odlikovanje za pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. V utemeljitvi podelitve Zlatega častnega znaka svobode RS je zapisano, da je kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit "s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in jasnim predstavljanjem resnice o 'slovenski stvari' v svetu nenadomestljivo prispeval k uresničitvi plebiscitne odločitve in k mednarodnemu priznanju naše države". Leta 1998 je postal tudi častni meščan mesta Ljubljana.
Lani sta ga ob 15. obletnici osamosvojitve ločeno obiskala tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednik države Janez Drnovšek. Janša se mu je zahvalil za podporo katoliške cerkve in njegov prispevek k ustvarjanju pogojev za nastanek slovenske države kot tudi za njeno mednarodno priznanje. Po Drnovškovi oceni je Šuštar pred osamosvojitvijo in po njej odigral zelo konstruktivno in povezovalno vlogo.

Na prvi spravni slovesnosti blizu grobišča pobitih domobrancev pod Krenom leta 1990 se je Šuštar s takratnim predsednikom republiškega predsedstva, bivšim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju. Po Kučanovih besedah je bil Alojzij Šuštar človek dialoga in izjemno spoštljiv tudi do tistih, ki mislijo drugače. "Lepo je bilo sodelovati z njim in štejem si v čast, da sva skupaj delala tudi za Slovenijo, posebej v času, ki je bil morebiti usoden za slovensko prihodnost," so sporočili iz pisarne bivšega predsednika. "Žalostno me je presenetila vest, da je umrl človek, ki sem ga globoko spoštoval," je dejal Kučan in dodal, da je bil Šuštar globoko veren, svetovljan in trden Slovenec, ki je veliko naredil za slovensko državo, posebej za njeno mednarodno priznanje. Bivši predsednik države meni, da je Šuštar veliko naredil za strpno življenje v državi, ki smo jo dobili tudi z njegovo pomočjo. Spomnil se je tudi spravne slovesnosti v Kočevskem rogu leta 1990. Po Kučanovih besedah je bila slovesnost tudi s Šuštarjeve strani "modro in pogumno dejanje, čeprav njeno iskreno sporočilo ni naletelo na povsem plodna tla".
Odzval se je tudi premier Janša. Nadškof Alojzij Šuštar, kakor tudi katoliška cerkev nasploh, je v obdobju slovenskega osamosvajanja in prizadevanj za mednarodno priznanje novonastale države po mnenju Janše pomembno prispeval k uspehu projekta samostojne Slovenije. Po njegovih besedah je bil ena tistih redkih osebnosti izven slovenske politike, katerih zgodovinska vloga pri slovenskem osamosvajanju je nedvomno nesporna, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Janša je današnjo vest o Šuštarjevi smrti sprejel z obžalovanjem. Ob tem se je spomnil besed nekdanjega nadškofa, ki se je ob deseti obletnici slovenske samostojnosti zavzel za politično zrelost, kulturo medsebojnega dialoga in razumevanja, strpnost in dobrohotnost. "Tako, kot je ob tej priložnosti že poudaril nadškof Šuštar, je to naloga vseh državljanov," meni Janša. Slovenija se nahaja v doslej najugodnejših zgodovinskih okoliščinah, zato je potrebno združiti moči, saj je, po Janševem mnenju, "dovolj priložnosti, da pri ustvarjanju uspešne Slovenije sodelujemo vsi državljani".
Evropski poslanec in predsednik osamosvojitvene vlade Alojz Peterle je ob smrti Šuštarja ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu poslal sožalno pismo, v katerem je izrazil svojo globoko hvaležnost za delež, ki ga je imel upokojeni nadškof Šuštar pri procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, so sporočili iz Evropskega urada Alojza Peterleta. "V zahtevnem času je bil to človek, ki je razumel znamenja časa in storil svoje," je še zapisal Peterle.
Pogreb upokojenega nadškofa Alojza Šuštarja bo v ponedeljek ob 16. uri, je na novinarski konferenci povedal generalni vikar in ljubljanski pomožni nadškof Anton Jamnik ter dodal, da bo obred vodil kardinal in nekdanji nadškof Franc Rode. Iskreno sočutje in sožalje ob nenadnem odhodu je vsem vernikom, duhovnikom, sobratom škofom in njegovim sorodnikom izrekel tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Dejal je, da je bilo Šuštarjevo duhovniško in škofovsko geslo "Božjo voljo spolnjevati", saj je, kot je tudi sam večkrat poudarjal, to "edino veljavno merilo za vse moje vodstveno in pastoralno služenje v Cerkvi za vse prizadevanje in delo za človeka ter za vse odnose do družbe in sveta". Metropolit je še poudaril, da je Šuštar zadnjih deset let kot upokojenec živel v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in bil ves čas zelo povezan z življenjem tega zavoda, saj je bistveno prispeval pri obnovitvi zavoda v času po političnih spremembah v Sloveniji in je zato tudi na poseben način doživljal to povezanost s svojimi dijaki.
Direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar je prebral del Šuštarjeve oporoke, v kateri je zapisal, da "svojega naslednika, vse duhovnike, redovnike in redovnice kakor tudi vse vernike ljubljanske nadškofije in verne Slovence doma in po svetu še enkrat prosim, da storijo vse in si prizadevajo z vsemi svojimi močmi, da bi slovenski narod ohranil in poglobil katoliško vero, zvestobo Cerkvi in svojo narodno samobitnost in zavest".
S tiskovnega urada Slovenske škofovske konference so sporočili, da pokojni Alojz Šuštar leži v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, kjer bo ob 20. uri direktor zavoda Roman Globokar vodil somaševanje, pri katerem se bodo od pokojnika poslovili dijaki, študentje in uslužbenci zavoda. V noči na soboto bo nekdanji nadškof Šuštar ležal v kapeli zavoda, kjer se bodo verniki in ljudje dobre volje lahko poslovili od njega. V soboto zjutraj bodo pokojnega pripeljali v stolnico sv. Nikolaja, kjer ga bodo sprejeli nadškof Uran, škof Jamnik ter člani stolnega kapitlja. Ob 9. uri bo sv. maša za pokojnega, ki jo bo daroval Anton Jamnik. Ljudje se bodo od pokojnega lahko poslavljali ves dan. Ob 18.30 bo sv. mašo daroval stolni prošt Jožef Lap, z njim pa bodo somaševali člani stolnega kapitlja.
V noči s sobote na nedeljo in v nedeljo bo pokojni ležal v stolnici, kjer se bodo ljudje lahko poslovili od njega. Sv. maše bodo potekale po nedeljskem razporedu, ob 18.30 pa bo sv. mašo za pokojnega daroval ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. V noči z nedelje na ponedeljek bo stolna cerkev zaradi priprave grobnice za pokop zaprta, so še sporočili. V ponedeljek bo pokojni do pogreba ležal v stolnici, kjer bo tudi pokopan. Ob 16. uri bo v stolnici ali na Pogačarjevem trgu sv. maša zadušnica in pogrebni obred, ki ga bo vodil kardinal Franc Rode.
nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
alojzij šuštar franc rode Janez Pavel II Janez Janša Janez Drnovšek Milanom Kučanom Alojz Peterle Alojzu Uranu anton jamnik Alojz Uran Roman Globokar Jožef Lap

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Alojzija Šuštarja bodo pokopali v ponedeljek; pogreb bo vodil kardinal Rode