objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Torek, 10. julij 2007 ob 15:41

Slovenija odločno proti gradnji terminalov v Tržaškem zalivu
Vlada, strokovnjaki in laiki so prepričani, da bi imeli terminali negativen vpliv na nas
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Stališče vlade do načrtovane gradnje terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu je negativno, je posvetu, ki je potekal pod naslovom Plinski terminali - da ali ne?, dejal okoljski minister Janez Podobnik. Na posvetu je bilo mogoče slišati vrsto argumentov proti gradnji, kar kaže, da slovenska javnost, strokovna in laična, močno nasprotuje gradnji omenjenih terminalov, vsaj na način, kot je bil predstavljen.
Po Podobnikovih besedah je vlada na podlagi poročil medresorske delovne skupine za oblikovanje stališč Slovenije do problematike plinskih terminalov ugotovila, da bi gradnja terminala sredi Tržaškega zaliva negativno vplivala na okolje, enako stališče pa je zavzela tudi glede gradnje terminala v Žavljah. Kot je še dejal, bi plinski terminal bistveno vplival na vodo v zalivu ter na življenje v morju, v prihodnosti pa bi vplival tudi na turizem.
Kakšne vplive bi terminal dejansko imel na vodo v Tržaškem zalivu in življenje v njej, je pojasnil Vlado Malačič iz Morske biološke postaje Piran. Poudaril je, da načrtovani terminali uporabljajo zastarelo tehnologijo za ogrevanje utekočinjenega plina; uporabljajo namreč morsko vodo, ki se ob ogrevanju plina ohladi. Nazaj v morje tako pride voda, ki je hladnejša za pet stopinj.
Ohlajena voda, ki priteče iz cevi terminala, predstavlja problem tudi za morsko dno; zaradi močnega curka bi namreč prihajalo do dvigovanja sedimentov, kar pa bi v nevarnost spravilo tamkajšnje živalske in rastlinske vrste. Malačič je ob tem izpostavil še izpuste klora in živega srebra, ki bi prav tako lahko pogubno vplivali na življenje v morju. Na trgu so že prisotne nove tehnologije, ki niso tako obremenjujoče za okolje - in če razmišljamo o terminalih, bi morali razmisliti tudi o njihovi uporabi, je še dejal.

Gradnji plinskih terminalov močno nasprotuje tudi tamkajšnje lokalno prebivalstvo, ki poleg onesnaženosti Tržaškega zaliva izpostavlja tudi prometno obremenjenost ter gosto poseljenost zaliva, je dejal državni svetnik Miran Bavčar. Ob tem jih skrbi tudi poslabšanje varnostnega stanja in negativni vplivi na razvoj tradicionalnih dejavnosti. Lokalno prebivalstvo so po Bavčarjevih besedah močno vznemirile tudi govorice o gradnji plinskega terminala v Luki Koper. Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je ob tem dejal, da v luki o omenjenemu projektu ne vedo ničesar, niti takšen projekt ni predviden v državnem lokacijskem načrtu. Ob tem je poudaril, da ima Luka Koper vlogo ključnega strateškega akterja države pri zagotavljanju oskrbe z energijo in dodal, da zemeljski plin kot energent dobiva vse večji pomen.
Po mnenju Žarka Preglja iz direktorata za pomorstvo pri ministrstvu za promet gradnja terminalov tudi iz vidika varnosti ni mogoča. Kot je dejal, problem predstavlja velikost Tržaškega zaliva; ladje, ki prevažajo utekočinjeni plin morajo imeti namreč dovolj manevrskega prostora, obenem pa mednarodna zakonodaja predpisuje, da tankerja, ki prevažata plin in nafto, ne smeta pluti v neposredni bližini, kar pa je zaradi majhnosti zaliva po Pregljevih besedah nemogoče izpolniti. Poleg tega bi morale omenjene tankerje zaradi varnosti spremljati oborožene ladje, kar pa bi predstavljalo višje stroške in posledično višjo ceno plina, je še povedal Pregelj.
Slovenija je sicer majhen porabnik zemeljskega plina, porabi ga okoli milijardo kubičnih metrov letno. Večino ga po besedah vodje sektorja za oskrbo z energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Franca Žlahtiča uvozimo iz Rusije (55 odstotkov) in Alžirije (35 odstotkov). Ob tem je poudaril, da je oskrba Slovenije z zemeljskim plinom dobra in bo zadostovala še nekaj prihodnjih let. Do leta 2020 naj bi se namreč poraba plina povečala za okoli milijardo kubičnih metrov. Kljub temu pa naj bi, denimo gradnja terminala v Kopru, povečala zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom ter prispevala k dodatni diverzifikaciji energentov in virov, je dejal Žlahtič.
nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Janez Podobnik Vlado Malačič Miran Bavčar Robert Časar Žarka Preglja Franca Žlahtiča

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenija odločno proti gradnji terminalov v Tržaškem zalivu