objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Sreda, 11. julij 2007 ob 17:41

Nacionalisti nad Bručana že 3. septembra, Cvikl bo povabil Janšo
Poslanec SDS Dimitrij Kovačič trdi, da stanje v slovenskem tožilstvu ni zadovoljivo
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Interpelacijo zoper ministra za zdravje Andreja Bručana bodo v SNS vložili 3. septembra, je na današnji novinarski konferenci povedala poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš. "Opozicija je prvič zelo enotna, kar je zelo jasen pokazatelj, da je interpelacija nujna", je povedala in dodala, da ne gre za politizacijo, ampak za strokovno utemeljene argumente, ki govorijo v prid temu, da je treba ministra zamenjati.
Povedala je še, da so danes opravili pogovore s poslansko skupino SD in NP, ki podpirata predlog o interpelaciji, v tem tednu pa bodo opravili še dva sestanka, in sicer s poslansko skupino LDS in DeSUS. Od slednje bo, po besedah Žgajner Tavševe, v veliki meri odvisno, ali bo interpelacija uspela ali ne.
K sodelovanju pri oblikovanju interpelacije so pozvali tudi širšo strokovno javnost, nekaj vprašanj v zvezi z dopolnitvijo interpelacije pa so naslovili tudi na protikorupcijsko komisijo, saj je bil po besedah poslanke SNS Bručanu v številnih primerih dokazan sum korupcije. Dodala je še, da je rok za dopolnitev interpelacije 10. avgust, javno pa jo bodo predstavili konec avgusta.
V SNS ministru očitajo, da se čakalne dobe krajšajo umetno s preprečevanjem vpisovanja novih pacientov. Nedopustno za sistem javnega zdravstva pa se jim zdi tudi to, da se v slovenskem zdravstvu vse več govori o nadstandardu kot načinu preskakovanja vrst. Več podrobnosti o vsebini interpelacije pa ni hotela razkriti.
Člani komisije, ki preiskuje domnevno sporen vladni nakup oklepnikov patria, imajo od začetka julija na voljo vse dokumente v zvezi z javnimi naročili zaupnega značaja, je na, prav tako današnji novinarski konferenci, dejal predsednik komisije Milan M. Cvikl. Komisija pa bo do spomladi poskušala zaključiti poročilo v zvezi z nakupi in ga predlagala DZ v sprejem, je napovedal Cvikl in dodal, da bo v zvezi s trgovanjem z orožjem med letoma 1991 in 1993 pred komisijo vabljen tudi predsednik vlade Janez Janša.
Komisija je tako v skladu s sklepom pridobila pretežni del dokumentacije, je povedal Cvikl. Z ministrstva za obrambo in generalštaba Slovenske vojske so dobili dokumente glede javnega nakupa zaupne narave oklepnikov 8x8. Od generalnega sekretarja DZ Lovra Lončarja pa so dobili obvestilo, da je celotno gradivo z zaključnimi dokumenti preiskovalne komisije DZ za obdobje od leta 1991 do leta 1993 še vedno v varovanem delu DZ, tako da si lahko poslanci to gradivo pogledajo, je dejal Cvikl.
#cvikl1#
#cvikl2#
Dobili so tudi ustrezne dokumente Okrožnega sodišča v Ljubljani, odbora DZ za obrambo, komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ ter komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Komisija za preprečevanje korupcije pa jim je poslala spis s sprejetimi odločitvami s predmeta parlamentarne preiskave. Kot pa je pojasnil Cvikl, protikorupcijska komisija še vedno dela na gradivu, zato v jeseni pričakujejo objavo načelnega mnenja te komisije.
Sicer pa se člani Cviklove komisije srečujejo s težavami z izvedbo t. i. drugega sklepa komisije, danim s strani opozicije, je povedal Cvikl. Tako Cvikl od Lončarja pričakuje, da bo z nekdanjim direktorjem državne revizijske komisije Aleksijem Mužino sklenil pogodbo. "Nedopustno je, da generalni sekretar DZ ovira začetek postopka dela pripravljalnih preiskovalnih dejanj," je poudaril Cvikl.
Cvikl je predstavil tudi načrte za delo komisije v jeseni. Kot je dejal, so z Mužino dogovorjeni, da bo v prvih dneh septembra pripravil ustrezen povzetek v zvezi s postopkom javnega naročanja zaupne narave. Potem je odvisno od tega predviden dvojen scenarij. Če bo vse v redu, se bo komisija pričela ukvarjati z obdobjem 1991-1993 in s t. i. posameznimi nosilci politične funkcije. Če pa bo iz mnenja ugotovljeno, da se postavlja dvom, da je bila zagotovljena ustrezna pravna varnost in transparentnost, potem bodo oblikovali nekaj spiskov prič, ki jih bodo povabili na razgovor, je pojasnil Cvikl. Poudaril je, da se sicer že iz sedanje dokumentacije postavlja precej dvomov, ali je bilo v postopku javnega naročanja vse izvedeno brez pritiskov na posameznike.
Podrobno bodo pregledali tudi dokumentacijo Mogetove komisije in na tej podlagi bo Cvikl predlagal, da bi ljudi, ki so sodelovali tako pri poslih med letoma 1991 in 1993 ter med letoma 2005 in 2006, povabili kot priče na razgovor. Cvikl tako verjame, da bodo člani komisije v jeseni uspeli priti do temeljnega vprašanja, ali obstaja politična odgovornost, ter da bodo spomladi zaključili poročilo in ga predlagali DZ v sprejem. Komisija pa bo preverila še, kakšni zakonodajni postopki so potrebni, da se problemi, kot jih imamo z oklepniki, ne bi več ponovili, je še poudaril Cvikl.
Pred bližnjimi parlamentarnimi počitnicami je delo preiskovalne komisije, ki ugotavlja razmere na državnem tožilstvu in morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij v obdobju 2000-2004, danes predstavil njen predsednik Dimitrij Kovačič (SDS). Po njegovih besedah stanje in delo na slovenskih tožilstvih v omenjenih štirih letih splošno gledano ni bilo zadovoljivo, o čemer priča številna dokumentacija, tej ugotovitvi pa pritrjujejo tudi izjave številnih prič pred komisijo.
Kot je dejal Kovačič, se zaslišanja prič bližajo koncu, končno poročilo komisije pa naj bi začeli pripravljati jeseni. Kovačič verjame, da bo to poročilo podlaga za določene aktivnosti za izboljšavo stanja, tako na področju zakonodaje kot tudi znotraj samega tožilstva pri nadzoru ter izobraževanju in usposabljanju tožilcev.
Čeprav pri oceni dela tožilstev ne gre posploševati, saj se marsikje resno dela, pa splošno gledano stanje ni bilo tako, kot se pričakuje, je dejal Kovačič in na podlagi dosedanjega dela komisije navedel tudi nekatere razloge za to. Med njimi je omenil kadrovsko podhranjenost na tožilstvih, kar se je posebej kazalo na ljubljanskem, ter pomanjkljivo uvajanje specializacij tožilskega dela, da bi se posamezni tožilci specializirali za določena področja, zlasti glede gospodarskega kriminala in korupcije.
Razlogi so po Kovačičevih besedah tudi v slabostih informacijskega sistema glede evidence zadev, ki se vodijo na tožilstvih. Pomanjkljiva je tudi kazenska zakonodaja, saj prihaja do težav pri kvalifikaciji nekaterih kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala.
Prav tako je delo komisije pokazalo na pomanjkljiv nadzor nad delom tožilcev. Pri tem ne gre toliko za nadzor nad kvantiteto dela, je pojasnil Kovačič. Več težav je po njegovih besedah pri nadzoru nad pravočasnostjo dela. Poleg tega so vsebinske odločitve tožilcev pogosto neustrezno obrazložene oz. utemeljene. Tako se včasih zdi, da je obrazložitev napisana zgolj zato, ker je to zakonska obveza, meni Kovačič.
#kovacic#
Opozoril je še, da je bil v tranzicijskih zadevah, ko je šlo za postopke v zvezi z lastninskim preoblikovanjem podjetij na podlagi prijav nekdanje SDK in Agencije za plačilni promet, izredno slab "izplen"; zelo malo prijav oškodovanja družbenega premoženja je doživelo končni obsodilni epilog.
Sicer pa je Kovačič danes spregovoril še o dveh odmevnejših primerih, koprskega župana Borisa Popoviča in nekdanjega tožilca Mirana Železnika, v pisarni katerega so po njegovem odhodu s tožilstva marca 2004 našli številne nerešene spise. Primer Železnik je po Kovačičevih besedah dokaz, da nadzor na ljubljanskem tožilstvu ni bil učinkovit. Ali je šlo zgolj za malomarnost ali morda tudi za povezave, pritiske in vplive, da se zadeve ne bi reševale, pa bo morda ugotovil kazenski postopek, ki še poteka.
Ob tem je Kovačič opozoril, da bi odkritje takšnega števila spisov zahtevalo takojšnje ukrepanje na tožilstvu in tudi izven njega, a je sprva vse potekalo zelo medlo in vtis je, da so ključni funkcionarji na tožilstvu v tistem času skušali stvar prikazati kot napako, a ne tako hudo, da bi bilo potrebno resnejše ukrepanje. Do tega je tako prišlo šele "kar nekaj mesecev kasneje, po državnozborskih volitvah, ko je postalo jasno, da je prišlo tudi do spremembe oblasti".
Tudi v primeru koprskega župana Borisa Popoviča se je po Kovačičevih besedah pokazalo, da je v kazenskih postopkih, sproženih zoper njega, prišlo do številnih zlorab. Pri tem je predsednik preiskovalne komisije omenil način novačenja prič, ki so jih z grožnjami in pritiski kriminalistov uporabili za obremenilno pričanje.
Tako bi lahko sklepali, da tudi koprsko tožilstvo predkazenskega postopka ni nadzorovalo in usmerjalo tako, da bi ta potekal zakonito, je dejal. Ob tem pa je dodal, da neposrednih dokazov za to, "ali je bilo tožilstvo v teh primerih premalo pozorno, ali pa je šlo celo za koordinirano delo", ni.
nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Andreja Bručana Barbara Žgajner Tavš Milan M. Cvikl. Janez Janša Lovra Lončarja Aleksijem Mužino Mogetove Dimitrij Kovačič Borisa Popoviča Mirana Železnika

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Nacionalisti nad Bručana že 3. septembra, Cvikl bo povabil Janšo