objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Petek, 3. avgust 2007 ob 20:46

Rupel: Slovenija ne gre v Hamburg
Današnje Ruplove izjave podpirajo Borut Pahor, Zmago Jelinčič Plemeniti in Danilo Türk
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Hrvaški predlog za reševanje vprašanja meje med državama na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu je za Slovenijo nesprejemljiv, je dejal zunanji minister Dimitrij Rupel. Po njegovih besedah hrvaški odgovor na slovenski predlog za rešitev odprtih vprašanj med državama omogoča nadaljnje pogovore, zato bo Slovenija predlagala intenzivne pogovore, ki naj bi potekali še ta mesec.
Kot je povedal Rupel, se slovenski predlog in hrvaški odgovor ukvarjata s štirimi vprašanji: meja med državama, nekdanja Ljubljanska banka, ribištvo in Nuklearna elektrarna Krško. Hrvaška vlada je po njegovih besedah odgovorila na vse štiri točke, je pa javnost obvestila samo o prvem vprašanju.
Znano je, Hrvaška vlada je v četrtek v odgovoru na slovenski predlog za rešitev odprtih vprašanj med državama predlagala, da se glede meje na morju državi obrneta na omenjeno sodišče v Hamburgu in ne na Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, kot je predlagala Slovenija.

Zunanji minister je tudi potrdil, da je Slovenija hrvaški strani predlagala reševanje vprašanja meje pred sodiščem Ovse, ki je, "tako kot so prvotno predlagali Hrvati", mednarodno pravosodno telo. To sodišče po Ruplovih besedah omogoča celovito rešitev. "Njegov predsednik Robert Badinter in sodišče, katerega člani so tako Slovenci kot Hrvati, sta verodostojna naslova," je menil. Dejstvo, da je tudi sam član tega sodišča, po njegovem ne igra nobene vloge. Badinter je po Ruplovem mnenju tista oseba, ki je pred 16 leti omogočila mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške, in obe državi sta se ves čas sklicevali nanj. Glede na to, da je Hrvaška prvotno želela reševati vprašanje meje pred mednarodnim pravosodnim telesom, ji je Slovenija s sodiščem Ovse poskušala priti naproti in ji poskušala ugoditi, je dejal Rupel. "Če se dogovorimo za arbitražo o meji, bi ta morala presojati vse točke, kjer ni soglasja, tudi na kopnem," je še poudaril in dodal, da je eden od elementov določanja meje na morju tudi meja na kopnem, zaradi česar teh dveh vprašanj ni mogoče ločiti.

Rupel je ponovil, da Slovenija ne zavlačuje reševanja odprtih vprašanj in je pripravljena na pogovore, o tem, kakšen bo izid pogajanj oz. arbitraže, če bo do nje prišlo, pa ni želel ugibati. Prvi mož slovenske diplomacije je še napovedal, da bodo hrvaški odgovor pred obravnavo na vladi preučili na zunanjem ministrstvu skupaj z različnimi strokovnjaki za mednarodno pravo, predsednik vlade Janez Janša pa se bo posvetoval s predsedniki parlamentarnih strank. Dogovori o teh sestankih po Ruplovih zagotovilih že potekajo.
Na odgovor hrvaške vlade, se je odzval tudi predsedniški kandidat Danilo Türk. Po njegovem mnenju gre za taktično potezo Hrvaške, ki ne more biti podlaga za rešitev. "Vprašanje meje na morju je namreč odvisno od rešitve meje na kopnem in rešiti je treba oboje," je dejal Türk, ki podpiram slovensko v njenih naporih in pozdravlja visoko soglasje, ki ga je ob tej pobudi podala slovenska politika v celoti.
Prvak SD Borut Pahor se z izjavo ministra Rupla v celoti strinja. "V SD takšno mnenje podpiramo, saj odgovor hrvaške strani, da namesto posrednika Badinterja predlaga reševanje mejnega vprašanja pred sodiščem v Hamburgu, pomeni, da je Hrvaška še vedno razpoložena zgolj za določanje meje na morju, medtem ko meni, da je meja na kopnem bolj ali manj določena in da zato posredovanje tretjega ni potrebno," je v odzivu na Ruplovo izjavo povedal Pahor.SD glede tega vztraja, da je potrebno k določitvi meje pristopiti v celoti in je v tem smislu potrebno najti tudi posrednika, ki bo sprejemljiv za obe strani. "Mislim, da je to tudi stališče slovenske vlade in ga v tem smislu pozdravljam," je še povedal Pahor.
Tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti se popolnoma strinja s tem, da reševanje vprašanja meje pred sodiščem v Hamburgu ni sprejemljivo za Slovenijo. "Hrvatje so spet pokazali, da v bistvu špekulirajo in da nikoli niso pripravljeni na normalno, trezno in racionalno rešitev," je dejal Jelinčič. Kot je pojasnil, sme sodišče v Hamburgu odločati le v pomorskih zadevah, "poleg tega pa ima Hrvaška tam svojega močnega strokovnjaka, ki bi zagotovo lobiral za to, da bi se presodilo v korist Hrvaške. Vztrajati moramo na tem, da se bo razpravljalo o celotni meji, ne le o enem segmentu, pa tudi na tem, da se bo vse štiri segmente obravnavalo posebej," je še povedal prvak SNS.

Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu

Sodišče v Hamburgu, kot piše na njegovi spletni strani, je neodvisno sodno telo, ki je doslej v obravnavo prejelo 13 primerov. Nanj se lahko obrnejo pogodbenice konvencije, ki so 154 držav in Evropska unija. Odločitve sodišča so končne in zavezujoče, nanje pa se ni mogoče pritožiti, vendar sodišče nima mehanizmov za dosego njihovega izpolnjevanja.
Po besedah slovenskega strokovnjaka za pomorsko pravo in poslanca SD Marka Pavlihe je pomanjkljivost sodišča ta, da na področju mejnih sporov "praktično nima izkušenj" in da je namenjeno samo sporom na morju. Po oceni Pavlihe pa je tudi malo verjetno, da bi bilo "naklonjeno uporabi načela pravičnosti".
Sodišče ima 21 sodnikov z devetletnim mandatom, trenutno pa mu predseduje Nemec Ruediger Wolfrum, ki se mu bo mandat iztekel konec septembra 2008. Sodnike s tajnim glasovanjem izvolijo države pogodbenice konvencije, katere lahko predlagajo največ dva kandidata, sodniki pa nato lahko z dvotretjinsko večino izvolijo le po enega sodnika iz ene države. Sodniki so izvoljeni za devetletni mandat. Predsednik in podpredsednik imajo triletni mandat, sodniki pa ju izberejo izmed svojih vrst.
Slovenija in Hrvaška na sodišču nimata svojega predstavnika, vendar pravilnik omogoča, da lahko stranke, ki nimajo svojega predstavnika na sodišču, za primer imenujejo svojega sodnika, ki je enakovreden sodnikom sodišča. Hrvaškemu sodniku Budislavu Vukasu je leta 2005 potekel mandat, slovenski strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha pa se je za mesto sodnika potegoval leta 2002. Ena od prednosti sodišča pa je, da se stroški postopkov pokrijejo s članarinami. Konvencija ZN o mednarodnem pomorskem pravu, na podlagi katere je bilo sodišče ustanovljeno leta 1996, je bila odprta za podpis 10. decembra 1982. V veljavnost je stopila 16. novembra 1994, daje pa pravni okvir za urejanje morskega prostora, njegove uporabe in virov.

Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo
Sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo, ki ga je predlagala Slovenija, je bilo ustanovljeno leta 1995 z namenom mirnega reševanja sporov med članicami Ovse, ki so pogodbenice Konvencije o poravnavi in arbitraži v okviru Ovse. Konvencija je stopila v veljavo 5. decembra 1994, doslej pa jo je ratificiralo 33 članic.
Sodišče s sedežem v Ženevi ni stalni organ, ampak se ustanovi "ad hoc", v kolikor je nanj naslovljena prošnja za rešitev spora. Kot piše na spletni strani slovenskega zunanjega ministrstva, komisija za poravnavo namreč v začetni fazi postopka posluša primer in pripravi poročilo; nakar imata stranki na voljo 30 dni časa, da zaključke komisije sprejmeta. Če jih ne sprejmeta in se strinjata, da bosta vprašanje dale na arbitražo, poročilo predajo v razsojanje ad hoc arbitražnemu sodišču, katerega odločitev je zavezujoča.
Člani sodišča so priznani strokovnjaki mednarodnega prava, ki jih imenujejo pogodbenice omenjene konvencije. Doslej na sodišče ni bil naslovljen še noben primer. Predsednika sodišča je od leta 1995 francoski pravnik Robert Badinter, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja vodil arbitražno komisijo, ki je v mnenju januarja 1992 ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.
Hrvaška ima v sodišču dva člana, Slovenija pa štiri. To sta zunanji minister Dimitrij Rupel in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Borut Bohte, ki sta konciliatorja, strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik (arbiter) ter strokovnjak za pomorsko pravo Patrick Vlačič (namestnik arbitra). Hrvaška člana sodišča sta profesor Božidar Bakotič in Stanko Nick, oba konciliatorja, piše na spletni strani sodišča.
Med mednarodnimi institucijami, ki bi bile primerne za vprašanje meje, sta obe strani pred slovenskim predlogom za sodišče Ovse omenjali tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ). To je najvišje sodno telo ZN, ki ima pomembno vlogo pri reševanju sporov med državami in je sprejelo že več sodb o kopenskih in morskih mejah. Njegova pomanjkljivost pa bi bila lahko ta, da razsoja zelo dolgo (v tožbi BiH proti Srbiji zaradi genocida med vojno je razsodilo po 14 letih), po poslovniku pa obstaja tudi možnost intervencij tretjih držav.
Sodišče je nastalo z Ustanovno listino ZN, delovati pa je začelo leta 1946. Stranke sodišča so avtomatično vse države članice ZN, ki so tudi edine, ki lahko vložijo zahtevo za obravnavo spora. Sodbe so dokončne in se nanje ne da pritožiti. Če ena od vpletenih držav ne uresničuje sodbe, lahko druga stran primer preda Varnostnemu svetu ZN. Sodišče ima 15 neodvisnih sodnikov, ki jih GS ZN in VS ZN izvolita za devetletni mandat.
Slovenija in Hrvaška sta po sedmih letih pogajanj sicer že uskladili skoraj 90 odstotkov meje, sporna pa je še vedno meja na morju in v nekaj točkah na kopnem. Da bosta prišli do rešitve, je kazalo leta 2001, ko sta vladi v Ljubljani in Zagrebu parafirali t.i. sporazum o meji Drnovšek-Račan, vendar je Hrvaška nato od njega odstopila in Sloveniji oktobra 2005 načelno predlagala rešitev vprašanja meje s posredovanje tretjega.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
dimitrij rupel Robert Badinter Janez Janša Danilo Türk Borut Pahor Zm ago Jelinčič Plemeniti Marka Pavlihe Budislavu Vukasu Borut Bohte Miha Pogačnik patrick vlačič Božidar Bakotič Stanko Nick Drnovšek-Račan

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Rupel: Slovenija ne gre v Hamburg