objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Torek, 28. avgust 2007 ob 06:26

Premier brez podpore Podobnika, Kresalove in Pečeta
Očitki Janši, da naj bi svojemu zagrebškemu prijatelju popustil na račun slovenske zemlje
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Premier Janez Janša na triurnem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank, na katerem jih je seznanil s podrobnostmi nedeljskega pogovora s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, ni dobil podpore vseh strank za posredovanje Meddržavnega sodišča v Haagu glede vprašanja meje. Temu so nasprotovale opozicijska LDS in SNS ter vladna SLS. Po besedah Janše sicer Haag še naprej ostaja "realna opcija pod določenimi pogoji". Dogovorili pa so se, da bodo pred novimi odločitvami pridobili pravna mnenja.
Kot je po sestanku povedal premier "slovenska politika dokaj enotno ostaja v okvirih, ki smo jih začrtali na prejšnjem sestanku, to pomeni, da je Slovenija glede določitve meje med Slovenijo in Hrvaško na točkah, kjer ni soglasja, pripravljena na posredovanje tretje strani". Kot je dejal, je predsednike strank po nedeljskem sestanku s Sanaderjem na Bledu seznanil s podrobnostmi, vsebino, variantami in možnostmi, ki so na voljo v prihodnosti. "Tudi v zvezi s temi smo dosegli visoko stopnjo soglasja, ne popolno, vendar dovolj visoko, da lahko nadaljujemo z določenimi aktivnostmi," je dejal.
Med možnostmi je navedel sodišče v Haagu, o katerem sta govorila s Sanaderjem. "Kar se tiče realizacije, se bo na naši strani delalo na tem, da tiste stvari, ki niso popolnoma jasne, še nadalje razčistimo, vendar pa je, ne soglasna, ampak daleč večinska odločitev, da nadaljujemo po tej poti". Haaško sodišče po njegovih besedah ostaja "realna opcija pod določenimi pogoji".
Med pogoji je ponovil odločanje o spornih točkah na celotni meji, morski in kopenski, izhodišče, definirano v brionski izjavi, torej stanje na 25. junij 1991, ter sprejemljiv pravni okvir, "v katerem je treba določiti številne podrobnosti", sprejeti pa ga morata tudi parlamenta obeh držav. "Šele na tej podlagi je možno to vprašanje delegirati Haagu," je poudaril.
Glede načela pravičnosti je premier dejal, da je "iz preučene prakse haaškega sodišča jasno, da to sodišče pri svojih odločitvah upošteva načelo pravičnosti"; pri tem je naštel primere glede meje med ZDA in Kanado, med Dansko, Nizozemsko, Nemčijo.
Glede vprašanj dolga zagrebške podružnice Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem in Nuklearne elektrarne Krško ostaja "načelen dogovor" za dvostransko reševanje. "Dilema v zvezi z veljavnostjo ERC tudi za članice EU pa se rešuje tudi v širšem okviru, ker je tukaj ključna Evropska unija."
Glede danes doseženega soglasja hrvaških parlamentarnih strank, da gresta državi glede meje pred sodišče v Haagu, pa je Janša dejal, da se je "očitno hrvaška politika glede tega poenotila" in da je ta enotnost "pričakovana".
#video#
Dolžino sestanka je utemeljil s tem, da je bilo veliko dejavnostmi, s katerimi je moral seznaniti predstavnike strank. Glede trditve Marjana Podobnika, da je nedeljski načelni dogovor s Sanaderjem o Haagu za Slovenijo škodljiv, ker postavlja pod vprašanje celovitost Piranskega zaliva, je premier dejal, da "to ne drži in da tega ne bi komentiral".

Opozicija razdeljena

Predsednik vladne SLS in minister za okolje Janez Podobnik je po sestanku dejal, da njegova stranka ni naklonjena reševanju odprtega vprašanja meje s Hrvaško pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, saj je treba pred tem storili nekaj nujnih korakov. Kot je dejal, so v SLS prepričani, da si morajo "vzeti dodaten čas pri soodločanju, če in kateri mednarodni instrument oziroma obliko pomoči tretjega bomo izbrali pri reševanju odprtih vprašanj, še posebej glede meje". Zato morajo po oceni SLS v ta postopek vstopiti tudi državni zbor in čim širši krog strokovnjakov s področja mednarodnega prava, še posebej tisti, ki imajo izkušnje s sodnimi praksami različnih mednarodnopravnih institucij. Menil pa je tudi, da bi Slovenija "resnično potrebovala dokument v obliki resolucije, v katerem bi državni zbor odgovoril na vprašanja, ki so nujen pogoj, če bi se Slovenija odločila za pomoč tretjega," je poudaril Podobnik.

Predsednik vladnega DeSUSa in minister za obrambo Karl Erjavec je izrazil zadovoljstvo nad sestankom. Kot je dejal, postaja očitno, da bo o vprašanju meje med Slovenijo in Hrvaško odločala tretja stran, sodišče v Haagu pa je po njegovih besedah le ena izmed možnosti. Ob tem se je zavzel za to, da se zbere vse pravne in zgodovinske argumente, ki bodo odločilni pri odločanju sodišča.

Vodja največje opozicijske SD Borut Pahor je kot bistvenega pomena označil današnjo odločitev, da bodo pred vsakim naslednjim korakom preverili možnosti s strokovnjaki, s čimer so po njegovem mnenju "prinesel tiste varovalko v proces iskanja rešitve s pomočjo tretjega, ki v to tveganje vnaša preudarnost". S tem gredo po njegovi oceni stvari "načeloma v pravo smer". Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje, da je Janša v nedeljo na Bledu po srečanju s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem že sporočil, da sta se državi načelno neformalno dogovorili za iskanje rešitve na Meddržavnem sodišču v Haagu, je Pahor odgovoril, da je svoje mnenje povedal na sestanku in da ga ne bo javno. Dokler bo ocenjeval, da gredo stvari načeloma v pričakovani smeri, pa bo manjše stvari, s katerimi se ne bo strinjal, potisnil v drugi plan, je dodal.
Predsednica opozicijske LDS Katarina Kresal je poudarila, da Janša na prejšnjem sestanku s predsedniki strank 17. avgusta ni dobil mandata, da se s Hrvaško neformalno načelno dogovori o reševanju meje. Ob tem je opozorila, da Slovenija nima izdelane ekspertize o sodni praksi sodišča v Haagu, kar je nujen pogoj pred odločitvijo za reševanje vprašanja meje pred tem sodiščem. "Po mojem mnenju sploh ne vemo, v kaj se podajamo, ko načelno soglašamo s Haagom," je dejala. Zavzela se je, da bi se v izdelavo pravne analize vključil čim širši krog strokovnjakov. Po njenem mnenju pa so vsi dogovori o sodišču v Haagu nesmiselni, če bo Hrvaška 1. januarjem 2008 uveljavila svojo zaščitno ekološko-ribolovno cono tudi za članice EU. Kot je dejala, na sestanku ni dobila odgovora na vprašanje, ali obstaja dogovor o tem, da se je Hrvaška pripravljena odreči uveljavitvi cone. Po njenih ocenah bo namreč Hrvaška, če bo uveljavila cono, prejudicirala mejo na morju in Sloveniji zaprla izhod na odprto morje.

V imenu opozicijske SNS se je sestanka udeležil poslanec Sašo Peče, ki je dejal, da je Janša tudi tokrat popustil "svojemu prijatelju" iz sosednje Hrvaške na račun ozemeljske celovitosti in nacionalnega interesa Slovenije. Napovedal je, da bodo v SNS v prihodnjih dneh sprožili postopke za sklic izredne seje DZ, saj je po njegovem prepričanju premier z dogovorom s hrvaškim kolegom prekoračil svoja pooblastila, zato mora o tem vprašanju nemudoma razpravljati tudi DZ.
Poslanec skupine nepovezanih poslancev Pavel Gantar je poudaril, da v odnosih med državama še ni nastopil čas za reševanje vprašanja meje pred pravosodnim telesom. Kot je dejal, so v poslanski skupini Zares možnost sodne rešitve vedno jemali kot "zadnjo rešitev". Po Gantarjevih besedah bi bilo bolje, da bi se premiera namesto načelnega dogovora za reševanje vprašanja meje v Haagu raje dogovorila o načelih, po katerih naj bi tretja stran reševala ta problem. Sam je sicer skeptičen, da bosta državi sploh prišli do dogovora o reševanju vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Hrvaške stranke enotne

Hrvaški premier Ivo Sanader se je tako kot njegov slovenski kolega Janez Janša sešel s predsedniki parlamentarnih strank in jih seznanil s podrobnostmi dogovora, ki sta ga včeraj sklenila na na Bledu. "Hrvaške parlamentarne stranke popolnoma podpirajo ta dogovor in so nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami pokazale visoko stopnjo politične odgovornosti, ker nacionalnih vprašanj ne podrejajo strankarskim interesom," je dejal Sanader.
Po današnjem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank, ki je trajalo slabo uro, začel pa se je dobro uro pred Janševim sestankom v Ljubljani, je Sanader še ponovil, da sta na nedeljskem srečanju ob robu Strateškega foruma Bled z Janšo dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško reševalo Meddržavno sodišče v Haagu.
V ta namen bosta državi oblikovali meddržavno komisijo strokovnjakov za mejo, ki bo ugotovila, katere so še sporne točke na kopenski meji, podobno kot je to počela meddržavna komisija za vprašanje meje, ki je v prejšnjem desetletju usklajevala mejo med Slovenijo in Hrvaško. Sanader ni hotel komentirati izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da obstaja 19 spornih obmejnih točk, ampak je dejal, da bodo vse sporne točke najprej določili strokovnjaki iz omenjene komisije.
Državi bosta oblikovali tudi skupno komisijo pravnih strokovnjakov, ki naj bi po Sanaderjevih besedah pripravili okvirni predlog sporazuma za sodišče v Haagu; kot je dodal, bosta okvir morala potrditi še oba parlamenta. Preden predlog pride v obravnavo na hrvaško vlado in v razpravo v sabor, je Sanader napovedal novo srečanje s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank zaradi usklajevanja
okvira.
Sanader je dodal, da je četrti del dogovora z Janšo stanje in ne režim ob meji, kot je bilo 25. junija 1991, ki ga je potrdila mednarodna komisija Roberta Badinterja. Na vprašanje o morebitnem uveljavljanju načela pravičnosti, ki ga poudarja slovenska stran, je predsednik hrvaške vlade dejal, da se o tem z Janšo nista pogovarjala.
Napovedal je, da se bosta ministra za gospodarstvo Hrvaške in Slovenije, Branko Vukelić in Andrej Vizjak, srečala glede dogovora o Nuklearni elektrarni Krško, ter poudaril, da bo tudi predlog tega bilateralnega sporazuma najprej tema srečanja s predsedniki parlamentarnih strank, potem pa ga bosta obravnavala vlada in sabor. "Obstaja dogovor le o preliminarnih vprašanjih, sicer pa komisiji ne moreta prevzeti odgovornosti, ki jo bo na koncu imela politika," je po srečanju ocenil predsednik največje hrvaške opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanović. Dodal je, da morata obe strani sprejeti odločbo Meddržavnega sodišča v Haagu in biti pripravljeni na razumsko tveganje.
Predsednik Istrskega demokratskega zbora (IDS) Ivan Jakovčić je ocenil, da predstavlja blejski dogovor celo dva koraka naprej, ker sta državi sprejeli način za urejanje meja na kopnem in morju. Dodal je, da je garancija dobrososedskih odnosov tudi dejstvo, da vodilne politične stranke z obe strani meje poskušajo doseči konsenz glede odprtih vprašanj. Poudaril je, da si je 16 let tudi sam prizadeval za to. Po njegovem mnenju je najpomembneje, da bo odločba sodišča v Haagu obvezujoča za obe strani. "Pričakujem, da bo potem gospod Joras spoštoval odločbo sodišča in umaknil napis, ki ga ima na svoji hiši, če bo sodišče presodilo drugače, bo zelo boleče za hrvaško stran, ampak treba bo spoštovati presojo sodišča," je zaključil Jakovčić.
Dogovor, ki sta ga v nedeljo na Bledu sklenila predsednika slovenske in hrvaške vlade, Janez Janša in Ivo Sanader, je "za Slovenijo škodljiv in bi v primeru potrditve skoraj zanesljivo pomenil, da bi Slovenija izgubila celovit Piranski zaliv in neomejen dostop na odprto morje", je danes zjutraj v sporočilu za javnost zapisal Zavod 25. junij. Zavod predsednike slovenskih parlamentarnih strank poziva, naj dogovor zavrnejo in zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora.

Marjan Podobnik in Zavod 25. junija proti Janši

Zavod v sporočilu za javnost, ki sta ga podpisala direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik in predsednica strokovnega sveta Duša Krnel-Umek, ugotavlja, da je Slovenija glede na doslej znana dejstva pristala na hrvaški predlog, da bo mejna vprašanja reševalo Meddržavno sodišče v Haagu, ne da bi Hrvaška javno sprejela vsaj osnovne zaveze.
Med temi omenjajo načelo pravičnosti pri razsojanju, hrvaški umik z ozemelj, dokazano zasedenih po 25. juniju 1991, prenehanje prodaje slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, umik cestnih ovir na dovozni poti na levem bregu Dragonje ter umik z levega brega Mure pri Hotizi.
Zato zavod slovenske stranke poziva, naj zavrnejo dogovor premierov oziroma prestavijo odločanje o njem. "Pred odločanjem o dogovoru bi se na izredni seji nemudoma moral sestati DZ in sprejeti jasen in za vse slovenske pogajalce zavezujoč dokument o stanju na dan 25. junija 1991 in o pogojih, pod katerimi Slovenija pristaja na kakršnokoli arbitražo," je zapisano v sporočilu za javnost.
"Minimalna zahteva v primeru arbitraže bi moralo biti upoštevanje zgodovinske občine Piran s Savudrijo in Kaštelom, ki sta bila piranski občini odvzeta v nasprotju z določili statuta Londonskega memoranduma. Kot eno od zgodovinskih dejstev bi morali izpostaviti tudi zadnjo mednarodno priznano mejo cone B STO," še meni Zavod 25. junij.
Glede navedbe v sporočilu za javnost, da bi Slovenija v primeru potrditve dogovora med Janšo in Sanderjem "izgubila celovit Piranski zaliv", so iz Zavoda 25. junij naknadno poslali pojasnilo, v katerem so zapisali, da "ni bilo mišljeno, da bi Slovenija izgubila celoten Piranski zaliv, ampak da bi se odrekla celovitosti Piranskega zaliva in bi ga določen del pripadel Hrvaški, čeprav ta nikoli v zgodovini ni imela Piranskega zaliva". V zavodu zato menijo, da bi dogovor pomenil, da "se Slovenija odreka celovitosti Piranskega zaliva in neomejenemu dostopu na odprto morje". Meddržavno sodišče v Haagu. V ta namen bosta državi oblikovali meddržavni komisiji strokovnjakov za mejo in pravnih strokovnjakov, ki naj bi do konca leta pripravili predlog sporazuma za haaško sodišče, ki ga bosta morala potrditi še oba parlamenta.
nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Janez Janša Ivom Sanaderjem Marjana Podobnika
Opozicija razdeljena
Janez Podobnik karl erjavec Borut Pahor Katarina Kresal Sašo Peče pavel gantar
Hrvaške stranke enotne
Dimitrija Rupla Roberta Badinterja Branko Vukelić Andrej Vizjak zoran milanović Ivan Jakovčić Duša Krnel-Umek

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Premier brez podpore Podobnika, Kresalove in Pečeta