objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Petek, 31. avgust 2007 ob 07:38

Janša razrešil direktorja Sove, trije ministri odstopili sami
Odšli so Andrej Bručan, Jure Zupan in Janez Božič, namesto Matjaža Šinkovca Andrej Rupnik
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Vlada je razrešila dosedanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Matjaža Šinkovca in ga imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, je povedal premier Janez Janša. Na njegovo mesto je imenovala Andreja Rupnika, ki bo funkcijo nastopil 14. septembra. Rupnik je do zdaj na generalni policijski upravi opravljal funkcijo vodje sektorja za mednarodne odnose v službi generalnega direktorja policije (biografijo Andreja Rupnika objavljamo na koncu članka). Po rangu je bil višji policijski svetnik. Janša je pojasnil, da je bil z delom Šinkovca, ki je bil na položaju slabo leto dni, zadovoljen.
Kot razlog za zamenjavo Šinkovca je Janša navedel premike v Sovi in dejstvo, da je prva faza prenove agencije zaključena. Nastopile so tudi nove prioritete, kot je denimo predsedovanje Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta, je še dejal Janša. Šinkovec, ki ga je vlada s funkcije razrešila sporazumno, bo svojo novo funkcijo kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade opravljal na zunanjem ministrstvu v smislu okrepitve v pripravah na predsedovanje Slovenije EU in med predsedovanjem.


Janša pa je sprejel tudi odstopne izjave od ministra za zdravje Andreja Bručana, ministra za promet Janeza Božiča in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana. O tem je že obvestil predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija. Z odstopi ministrov se bo državni zbor seznanil na izredni seji prihodnji teden.
Po Janševih besedah so bili v vseh treh resorjih v tem mandatu doseženi pomembni vsebinski premiki. "Tudi sam osebno njihovo delo ne ocenjujem kot slabo," je dejal Janša in dodal, da so z odstopom pokazali visoko stopnjo osebne in politične korektnosti. Kljub temu se je premier odločil, da bo odstope vseh treh ministrov sprejel. "Po pogovoru z vsakim posebej smo namreč ocenili, da se lahko s tem izognemo povečevanju neproduktivnih napetosti, ki onemogočajo nadaljevanje resnega in poglobljenega dela v najpomembnejših družbenih sistemih," je pojasnil Janša. Ob tem je poudaril, da je vlada kot celota v času intenzivnih priprav na predsedovanje Evropski uniji in "nima časa za brezplodne na osebni ravni z opozicijo".
Janša sicer o o konkretnih imenih za nove ministre ni želel govoriti. Na vprašanje, če lahko komentira imena neuradnih kandidatov, je odgovoril, da špekulacije prepušča medijem. Prav tako ni želel odgovoriti, ali se v koaliciji usklajujejo glede morebitnih menjav resorjev med posameznimi strankami v vladi. Po njegovi oceni sicer pri tem ne gre za koalicijsko občutljivo vprašanje, saj gre za osebne odločitve ministrov. Koalicijska pogodba pa ne določa, kateri stranki pripada kakšen resor. Vendar je glede na koalicijsko naravo vlade dogovor, da se opravi posvetovanja in usklajevanja. Parlamentarne stranke pa usklajevanje opravijo na podlagi glasov, ki so jim jih namenili volivci na volitvah, je še pojasnil Janša.



Janez Božič je v izjavi za javnosti zapisal, da se je za odstop s položaja odločil, ker je ocenil, da bi bilo zaradi nenehnih pritiskov njegovo nadaljnje delo na ministrstvu zelo otežkočeno, če ne celo onemogočeno. "Moja odločitev ni posledica zadnjih dogodkov (nesreči v Cirkovcih in Golovcu, op. a) ; ti so le omogočili povečanje pritiskov in njihov prenos v javno sfero," je pojasnil Božič in dodal: "Prepričan sem, da sem svoje delo na ministrstvu opravljal vestno, odgovorno in pošteno. Objektivni pogled na delo ministrstva za promet za časa mojega mandata to prav gotovo potrjuje. Šele čas pa bo razčistil sliko. Ker pa želim, da se delo ministrstva razbremeni pritiskov in ker želim, da delo ministrstva v prihodnje nemoteno teče naprej, nepreklicno odstopam s svojega položaja."
Kot možno ime na čelu prometnega ministrstva se omenja državni sekretar Peter Verlič. Zanimivo je, da je slednji prav danes odstopil z mesta člana nadzornega sveta Darsa.
Andrej Bručan se je za odstop odločil po pogovoru s predsednikom vlade, in sicer zaradi stalnih napadov in neresničnih očitkov, ki so grozili z diskreditacijo njegovega dela in njega osebno, so sporočili iz ministrstva za zdravje. Čeprav je vedel, da se za tistimi, ki uvajajo spremembe, vedno dviga veliko prahu, ni pričakoval takih manipulacij s strani nekaterih skupin. Ob tem poudarjajo, da je minister svoje delo opravljal vestno, pošteno in v prid bolnikom.  V takih razmerah je zelo težko delati, zato so številni uspehi in rezultati, ki so nastali v tem kratkem času, toliko pomembnejši, poudarjajo na ministrstvu.
Bručan še pravi, da si želi, da bi njegova odločitev pripomogla k temu, "da bi se politične bitke na zdravstvenih temah prenehale dogajati na način, ki škodi predvsem razvoju zdravstva, saj bodo posledice tega najbolj čutili bolniki". Zato je tudi pozval k objektivni kritiki, ki bi po njegovem prepričanju prispevala k pozitivnim premikom in ne bi vnašala nepotrebnega nemira med bolnike, zaposlene v zdravstvu in ostale državljane.
Najresnejši kandidat za Bručanovega naslednika naj bi bil direktor Splošne bolnišnice Maribor in predsednik mariborske SDS Gregor Pivec, omenja pa se tudi predsednico zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravje in ljubljansko mestno svetnico SDS Bojano Beović.
"Predsednik vlade se je odločil za delno rekonstrukcijo vlade. Ocenil je, da potrebuje več manevrskega prostora in zato sem ponudil svoj odstop. To je normalen postopek v demokracijah, ko vodja ekipe oceni, da celota kot ekipa potrebuje nove igralce," je v izjavi medijem svoj odstop pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan. Na novinarsko vprašanje, ali je popustil pritiskom univerz in Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), pa je odgovoril negativno. "Mi nismo popustili pod nobenim pritiskom. Ministrstvo funkcionira tako kot je funkcioniralo do sedaj in bo funkcioniralo tudi naprej, pod mojim ali kakršnim koli drugim vodstvom. Dejstvo pa je, da je predsednik vlade kot vodja ocenil, da ekipa potrebuje nekaj novih spodbud," je dejal Zupan.
Na vprašanje, ali kakšno stvar ocenjuje za napako, pa je odgovoril: "Če bi ravnal ves čas pravilno in perfektno, potem bi bil verjetno nadnaravno dober. Jasno je, da imamo vsi napake in gotovo so bile stvari, ki bi jih lahko ali bi jih danes naredil drugače, vendar pa so vsi projekti, ki smo jih začeli, kvalitetni in potrebni, celo nujni za Slovenijo." Po Zupanovih besedah so bistveno premaknili vpis iz družboslovnih na naravoslovne in tehnične fakultete, ustanovili so slovensko inženirsko akademijo, nastala je nova univerza.
Univerza v Ljubljani Zupanovega odstopa ni želela komentirati, v ŠOS pa so njegovo potezo pozdravili. Glede na vsa dosedanja nesoglasja in različne poglede na razvoj slovenskega visokošolskega prostora se jim namreč njegova odločitev zdi pričakovana. Študenti sedaj pričakujejo kompetentnega, strokovnim argumentom in dialogu naklonjenega naslednika. "Nadaljnje oblikovanje slovenskega visokošolskega prostora bo v veliki meri odvisno od Zupanovega naslednika, od njegovega načina delovanja, vključevanja vseh visokošolskih partnerjev v proces oblikovanja visokošolske zakonodaje, strokovnosti in seveda njegove odprtosti za medsebojni dialog," pravijo v ŠOS.
Kot možno naslednico Zupana se omenja evropsko poslanko in podpredsednico SDS Romano Jordan Cizelj. V igri naj bi bil tudi državni sekretar na visokošolskem ministrstvu Dušan Lesjak.

Koalicija prepričana v dobro delo odhajajočih, opozicija pozdravlja odstope
Vse štiri koalicijske stranke SDS, NSi, SLS in DeSUS so sicer prepričana v dobro delo odstopljenih ministrov. Po mnenju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka so bili vsi trije ves čas stalno izpostavljeni pritiskom, ki so bili po njegovi oceni neutemeljeni. Prvak NSi Andrej Bajuk je prepričan, da vlada zaradi rekonstrukcije ni v krizi, ampak bo iz tega prišla bolj okrepljena, če v javnosti ne bo več "brezplodnih razprav", ki so se pojavljale v zadnjih mesecih. Podobno stališče ima predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je ocenil, da je to pravi čas za rekonstrukcijo, saj lahko "takšen svež veter poveča učinkovitost vlade. Tudi on ne pričakuje, da bi odstopi povzročili napetost znotraj koalicije. Predsednik SLS Janez Podobnik je odstopljene ministre označil za garače in zavrnil namige, da naj bi bil Božičev naslednik Verlič.
Na drugi strani pa je opozicija pozdravila odločitve ministrov, da odstopijo. Po mnenju prvaka SD Boruta Pahorja Janševa odločitev kaže na to, da je spoznal tehtnost kritik, ki so bile usmerjene na delo teh treh ministrov. Predsednica LDS Katarina Kresal je poudarila, da je dobro, da je prišlo do odstopov zaradi zahtev, ki jih je del strokovne in politične javnosti že dalj časa naslavljal na njihovo delo.


Tudi najmanjša opozicijska stranka SNS je z odstopi zadovoljna. Poslanec SNS Sašo Peče je ocenil, da so odstopi "prikaz kaotičnega stanja v vladi" in poudaril, da se mora spremeniti tudi politika omenjenih ministrstev, saj sami odstopi po njegovem mnenju niso dovolj. Poslanec Pavel Gantar (NP) je prav tako izrazil upanje, da je Janša s tem zamenjal tudi politiko na področjih zdravstva, visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti. Po njegovem mnenju bi moral Janša v rekonstrukcijo vključiti tudi ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in kulturo Vaska Simonitija.
Po informacijah iz vlade iz kabineta predsednika vlade naj bi bila rekonstrukcija vlade končana v desetih dneh.

Različni odzivi na razrešitev Matjaža Šinkovca
Janez Podobnik je prepričan, da se Šinkovec vrača v diplomacijo. Glede njegovega odstopa pa je prvak SLS je dejal, da "Sova trenutno preživlja turbulentne čase, ki jih je potrebno prebroditi". Po njegovi domnevi se je Šinkovec odločil, da vodenje Sove zanj ni ključen izziv, pravi Podobnik. Erjavec je povedal, da zaradi kratkosti njegovega vodenja Sove težko ocenjuje Šinkovčevo uspešnost. "Direktorja Sove je na eni strani presenetila afera znotraj Sove, na drugi strani pa predsednik vlade v času predsedovanja Evropski unije na zunanjepolitičnem področju potrebuje izkušenega diplomata kot je Šinkovec," je pojasnil Erjavec. Prav kombinacija teh dveh okoliščin naj bi bila po Erjavčevem mnenju vzrok za odstop.
Prvak SD Pahor je dejal le, da si vsaka država želi in zasluži obveščevalno službo, ki dela uspešno in zakonito. Kateri od teh ni bil izpolnjen v primeru Šinkovca, Pahor ne ve. Pravi pa, da če to pomeni, da se bodo stvari na Sovi uredile, to pozdravlja. Pavel Gantar, ki je tudi predsednik državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, razrešitev Šinkovca ocenjuje kot pričakovano. Upa, da bo novi direktor Rupnik, ki ga Gantar osebno ne pozna, samo profesionalec. Problem Šinkovca je, da je bil diplomat, profesionalec, seveda pa tudi profiliran član SDS, je ocenil Gantar. Kljub temu, da je bil Šinkovec član vladajoče stranke, "ni bil pripravljen sprejeti in pokriti vsakega ravnanja vlade v Sovi. Tu pa tam je skušal postaviti zavoro in obraniti določeno integriteto te službe in zaradi tega je prišlo do težav", je dejal Gantar in dodal: "Direktor Sove mora imeti zaupanje predsednika vlade. Mora biti tisti, ki po dogovoru dejansko poskrbi za to, da agencija deluje korektno, pravilno in v skladu z zakonom," je še ugotovil Gantar.

V SNS pa se sprašujejo, čemu je do odstopa direktorja Sove prišlo ravno v tem času. Hkrati obljubljajo, da bodo dogajanje v Sovi budno spremljali. Poslanec LDS Aleš Gulič pa je dejal, da je Šinkovca poznal "bolj kot pisca znanstvene fantastike, kot direktor Sove pa ni nastopal veliko". Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat zamenjave Šinkovca ni želel komentirati.

Biografija Andreja Rupnika, novega šefa Sove
Andrej Rupnik je rojen 11. julija 1960. Po zaključeni kadetski šoli se je leta 1979 zaposlil na tedanji postaji milice Vrhnika, od koder je bil leta 1986 napoten na študij v višjo šolo za notranje zadeve. Po zaključku študija je postal predavatelj varnostnega sistema v policijski srednji šoli, leta 1990 pa je bil premeščen v tedanjo upravo za zatiranje kriminalitete z nalogo, da pripravi in izvede informatizacijo tedanje kriminalistične službe. Vodil je razvojne projekte s področja kriminalistične informatike in kriminalistične analitike, ter vpeljal preiskovanje spletnega kriminala. Kot strokovnjak je sodeloval tudi v večjih kriminalističnih preiskavah.
Leta 1999 je bil premeščen v ožje vodstvo policije, kjer je na podlagi leto prej sprejetega zakona o policiji vodil proces reorganizacije slovenske policije. Ob tem je vodil urad generalnega direktorja policije in opravljal še vrsto drugih sistemskih nalog. Od leta 2000 je bil vodja sektorja za mednarodne odnose na generalni policijski upravi. Po rangu je bil višji policijski svetnik.
Ob delu je diplomiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze, študiral pa je tudi na akademiji ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI). Sodeloval je v mednarodnih projektih PHARE, delal je v delovni skupini za spletni kriminal pri Svetu Evrope, kot predavatelj ali inštruktor pa je sodeloval v projektih različnih mednarodnih organizacij na Zahodnem Balkanu. Predaval je tudi o temah s področja policijske informatike, analitike, obveščevalnega procesa, spletnega kriminala in policijske organizacije.
Kot so še sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je Rupnik aktivno sodeloval v procesu osamosvajanja in je aktiven član veteranskih organizacij. Za svoje delo je bil odlikovan z bronastim in srebrnim znakom organov za notranje zadeve, z zlatim ščitom policije in s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Matjaža Šinkovca Janez Janša Andreja Rupnika Andreja Bručana Janeza Božiča Jureta Zupana Franceta Cukjatija Peter Verlič Gregor Pivec, Bojano Beović Romano Jordan Cizelj Dušan Lesjak Jožeta Tanka andrej bajuk Karl Erjavec Janez Podobnik Boruta Pahorja Katarina Kresal Sašo Peče pavel gantar Andreja Vizjaka Vaska Simonitija Aleš Gulič

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Janša razrešil direktorja Sove, trije ministri odstopili sami