objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Sreda, 26. september 2007 ob 19:08

Čudne vjesti: stop kavbojkam, Mojca Širok noče napovedovati Voduška
Novemu kodeksu RTVS se režijo celo Hrvati; direktor Guzej se zdaj brani, da gre za osnutek
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pripravljajo nov kodeks obnašanja zaposlenih, ki ga je 10. septembra podpisal generalni direktor RTVS Anton Guzej. "V želji, da bi kar najbolje izpolnjevali zaupano poslanstvo in obenem sledili lastni viziji, se moramo zaposleni potruditi za profesionalen odnos do slovenske in tuje javnosti – naših poslušalcev in gledalcev, poslovnih partnerjev in strank na vseh področjih našega delovanja,"  je v začetku osem tipkanih strani dolgega osnutka kodeksa zapisal Guzej. Ob tem je kot poslanstvo dodal: "Naša programska odličnost temelji na spoznanju, da so še tako kakovostne oddaje komaj dovolj dobre za (naše) poslušalce in gledalce".

Zloglasni kodeks

Vsebina osnutka kodeksa je zaposlene na RTVS močno vznemirila, mnogi pa se posmehujejo številnim pravilom, ki bi jih očitno Guzej rad uveljavil znotraj javnega zavoda. In kaj konkretno uvaja zloglasni kodeks, katerega spoštovanje je pogoj za napredovanje?

Zaposleni mora svoje delo opravljati po najboljši vesti in biti lojalen do delodajalca, pri katerem opravlja naloge. Pričakuje se, da naloge opravlja strokovno, vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upošteva interes zavoda. Biti mora spoštljiv tako v odnosih s strankami (gosti), s katerimi sodeluje, kot v odnosih s svojimi nadrejenimi, s sodelavci in podrejenimi. Zaposleni si mora delo organizirati na način, ki v razumnih rokih zagotavlja pravilne in strokovne odločitve. No, do sem je vse zapisano več kot korektno.
Precej bolj sporno je osmo načelo kodeksa, ki govori o spoštovanju strank in poslovnih partnerjev. Kot zaposlene poučuje kodeks, spoštovanje do strank, gostov in poslovnih partnerjev izkazujemo s kulturo komuniciranja, urejenostjo delovnega mesta in osebno urejenostjo.
To načelo v celoti objavljamo. "Lepo je, če se ob vsakokratnem srečanju med seboj prijazno pozdravimo, tako v poslovni stavbi kot izven nje. Spoštljiv odnos do strank, gostov, nadrejenih, sodelavcev in podrejenih sodi v osnovno kulturo vedenja vsakega zaposlenega. Receptor ali zaposleni, ki stranko ali gosta sprejme, ga usmeri oziroma pospremi k odgovorni osebi. Receptor predhodno obvesti strokovnega sodelavca ali odgovorno osebo o prihodu najavljene stranke. Na telefonski klic se vedno odzovemo najkasneje po drugem zvonjenju. Najprej se predstavimo. Če v pisarni ni sodelavca, ki mu je telefonski klic namenjen, ga poiščemo. Če je službeno odsoten, si ime stranke in problematiko zabeležimo ter o tem obvestimo sodelavca, ko se vrne. Če se s stranko dogovorimo, da jo bomo poklicali nazaj, povejmo tudi, kdaj jo bomo poklicali, in se dogovora držimo. Mobilni telefon imamo v času službe nastavljen na diskretno zvonjenje, da ne moti sodelavcev pri delu.  Pri vstopanju v druge pisarne je potrebno potrkati. Če boste ob vstopu našli sodelavca pri telefonskem razgovoru, je vljudno, da se umaknete iz prostora oziroma vstopite le, če vam sodelavec da znak, da lahko vstopite. Več kot prijateljstvo na delovnem mestu ni primerno. Medsebojni odnosi naj bodo poslovni in ne preveč osebni. Prijaznost in strpnost se v osebnem stiku s strankami, gosti ali sodelavci vedno obrestuje. Prijazna beseda in nasmeh ublaži še tako nestrpen odnos. Če bomo videli, da ima sodelavec veliko dela, mi pa imamo trenutno čas, mu bomo pomagali in s tem bo delo prej končano. V primeru, da sami ne bomo zmogli ugodno rešiti določenih zadev, za pomoč prosimo sodelavca.  Na delovno mizo sodijo zadeve, ki so trenutno v obdelavi, ostalo pa v predale in omare. Na stene in delovne površine ne lepimo in ne postavljamo osebnih predmetov, ki ne sodijo na delovno mesto. Delovnega mesta med delom ne zapuščamo, pač pa za urejanje zadev s sodelavci, v kolikor je to mogoče, urejamo po telefonu in elektronski pošti.V primeru, da moramo zapustiti delovno mesto, bomo o tem obvestili sodelavca ter poskrbeli za ustrezno preusmeritev telefonskih klicev. Na sestanke bomo vedno prihajali točno. Kadar se sestanka ne moremo udeležiti, bomo to sporočili nekaj dni prej in opravičili odsotnost. (pravočasno!!) Poslovni prostori morajo biti urejeni. Vsak delovni dan bomo zaključili tako, da svojo pisalno mizo pospravimo. Osebna urejenost ne sme motiti strank, gostov in sodelavcev. Na delovnem mestu in v stiku s strankami in gosti bomo vedno urejeni, primerno oblečeni in čisti. Neprimerna so športna oblačila in obutev, pa tudi sledenje ekstremnim modnim smernicam. V stiku s strankami bomo vedno oblečeni poslovno. Na delovnem mestu, kjer nimamo stika s strankami, bomo oblečeni poslovno neformalno. Ne dovolimo, da bi neurejen videz, neugoden telesni vonj ali neprimerna obleka pri delu prevladali nad našo strokovnostjo. Osebno garderobo, torbice, rezervne čevlje ipd. bomo imeli pospravljene v garderobni omari oz. na obešalniku. Ker gojimo kulturo oblačenja, je manj primerno, če nosimo: majice s sporočilnimi napisi, majice brez rokavov, oprijete hlače, majice, skozi katere se vidi spodnje perilo, športne čevlje, prosojna oblačila, kratke hlače, jeans, ipd."



Na RTVS se branijo, da ne gre za končno obliko kodeksa, pač pa za osnutek , ki ga je vodstvo RTVS pripravilo na podlagi sklepa Nadzornega sveta. "Pripravljen je bil na osnovi podobnih dokumentov, ki jih imajo številna slovenska podjetja, v obliki, ki je po nepotrebnem zašla v medije. Pripravljen je za nadaljnjo obravnavo, predelavo, krajšanje in popravke. Šlo je, kot je vsem znano, zgolj za osnutek v najširši obliki, z neprečiščenim besedilom, ki je še nelektoriran in še nepregledan s strani vseh pristojnih na RTV Slovenija. Ni bil podpisan, sploh pa ne s strani generalnega direktorja. Gre za neuraden dokument za interno uporabo, ki ni bil namenjen širši javnosti," so nam odgovorili, ko smo jih spraševali v kateri fazi sprejemanja je sporni kodeks.

Guzej, menda šokiran, odgovarja
Na to, da se je osnutek kodeksa znašel v javnosti, se je odzval tudi generalni direktor Anton Guzej. Kot je zapisal, je bil šokiran, ko se je interni kodeks znašel v medijih, mi pa ekskluzivno objavljamo faksimile njegovega pisma svojim sodelavcem in zaposlenim na RTV.

Naši sogovorniki pa tako ali ugotavljajo, da je uveljavljanje določil tako napisanega kodeksa pravzaprav nemogoče. Na RTV se namreč celotna uredništva oblačijo v jeans, denimo razvedrilni program, na čelu z najbolj gledanim voditeljem Mariom Galuničem, tako da je vprašanje, kdo bi potem sploh lahko vstopil v zgradbo RTV na Kolodvorski 2-4?! Zaposleni na RTV se tudi cinično sprašujejo, ali jim bo Guzej povišal plače, da bodo lahko s kavbojk na hitro prešli v elegantne obleke in kostimčke.

Mojca Širok popenila zaradi Vladimirja Voduška
Sicer pa je očitno omenjeni kodeks le vrh ledene gore, saj znotraj javnega zavoda očitno poka po vseh šivih. Tako so novinarji informativnega programa TV Slovenija 5. septembra imeli krizni sestanek z odgovornim urednikom Rajkom Geričem. Razlog so nevzdržne programske, vsebinske in kadrovske razmere v uredništvu. O sestanku in razmerah pa so obvestili tudi Guzeja, direktorja Televizije Jožeta Možino in programski svet RTVS, pismo pa so prejeli tudi sinkidat in društvo novinarjev Slovenije. Po naših informacijah se je na tem sestanku še posebej razburjala odhajajoča voditeljica Dnevnika Mojca Širok, ki je jasno in glasno povedala, da uvodnih prispevkov v Dnevniku, kot je bil prispevek Vladimirja Voduška (žal nam ni znano, za kateri prispevek gre), ne bo več napovedala, ker naj bi bil v novinarskem smislu profesionalna sramota za javno TVS?! Kot je znano, člani zunanjepolitičnega uredništva TVS zahtevajo odstop urednika Eda Žitnika; peticijo naj bi podpisali skoraj vsi sodelavci.
Njihovo ogorčeno pismo nelektorirano v celoti objavljamo.
"Novinarji in novinarke Informativnega programa TV Slovenija smo zaskrbljeni zaradi programskih, vsebinskih in kadrovskih razmer, s katerimi se soočamo pri našem novinarskem delu.
V le nekaj mesecih je v notranjepolitičnem uredništvu delovno razmerje prekinilo šest novinark, dve sta odšli na porodniški dopust. Zunanjepolitično uredništvo sta zapustila dva novinarja, ena novinarka je na porodniškem dopustu, dve sta odšli na dopisništvi v tujino.
Tako številčni, predvsem pa nenadni in nepričakovani odhodi prepoznavnih in izkušenih novinarjev, ki so si novinarsko ime ustvarili prav v Informativnem programu javne televizije, bi morali biti znak za alarm. So posledica ozračja negotovosti in nezadovoljstva, ki vlada v našem programu in ki so ga po našem mnenju povzročili predvsem naslednji razlogi: 
- Pri pokrivanju najpomembnejših notranjepolitičnih tem v informativnih oddajah so bila v zadnjih mesecih pogosto kršena osnovna pravila novinarskega dela v javnem servisu, ki so določena v statutu RTV in Kodeksu novinarjev RTV Slovenija, na katera pa velikokrat kljub našim opozorilom nihče od odgovornih ni reagiral. Ob tem je v zadnjem času postalo pravilo, da ključne notranjepolitične teme in dogodke pokrivajo novi sodelavci brez zadostnih izkušenj na tem področju.
- Zunanjepolitične vsebine, ki smo jih v skladu s poslanstvom javne televizije dolžni spremljati, imajo v dnevnoinformativnih oddajah vse manj veljave in programskega časa. In to kljub temu, da ima RTV Slovenija široko, uveljavljeno in dobro organizirano mrežo dopisništev v tujini, ki je naša komparativna prednost pred drugimi televizijami.
- Na javni televiziji nastaja nov parlamentarni kanal z ločenim uredništvom, katerega sestava je še neznanka. Glede na to, da vodstvo zavoda doslej še ni pojasnilo, kakšni bodo programska struktura, vsebine, predvsem pa vloga novega programa, se sprašujemo, ali se bo njegovo delovanje zajedalo v finančno in programsko zasnovo Informativnega programa in ali bo ta zato osiromašen.
- Čeprav je odgovorni urednik za zdaj preklical načrtovano odpuščanje honorarnih sodelavcev, ki v IP delajo že dalj časa, njegovega zagotovila, da tega ne bo storil v prihodnje, nimamo.
Informativni program bo v naslednjih mesecih spremljal tri velike projekte, predsedniške volitve 2007, predsedovanje Slovenije EU in parlamentarne volitve 2008. Ob vsem navedenem se zato postavlja vprašanje, ali bo naše delo sploh lahko potekalo v skladu s profesionalnimi standardi, ki veljajo za javno televizijo in ki smo jim vsi zavezani.
Vse te dileme smo na sestanku, ki se je na našo pobudo odvijal 5.9.2007, predstavili odgovornemu uredniku Informativnega programa Rajku Geriču. Na tem sestanku smo sklenili, da jih posredujemo tudi vam. Pozivamo vas, da o njih razpravljate in se v skladu s svojimi pooblastili tudi vi zavzamete za to, da Informativni program javne televizije ne bo izgubil položaja in vloge, ki ju je vedno imel v slovenskem medijskem prostoru."

Granda molči, Hrvati se režijo
Na programski svet RTVS smo naslovili vprašanje, ali so dobili kakšno pismo zaposlenih v zavodu in ali nameravajo člani sveta na kateri ob prihodnjih sej njihove očitke obravnavati. Tajnica sveta, ki mu sicer predseduje predsednik Zbora za Ljubljano, razvpiti Stane Granda, nam je odgovorila, da niso prejeli nobenega pisma.

Afera slovenske nacionalne televizije pa je presegla meje države in dobila mednarodne razsežnosti. O v bodoče kakor urejenih novinarjih RTVS so poročali skorajda vsi hrvaški mediji, v Jutarnjem listu pa so novico o tem umestili v rubriko čudne vjesti. Čudno?!

Zunaj pa divja politična vojna ob 2. obletnici famoznega referenduma o RTV
V Liberalni demokraciji Slovenije se tudi dve leti po referendumu o zakonu o RTV Slovenija zavzemajo za spremembo tega zakona. "Prav je, da se ga spomnimo, da ne bi pozabili, kako lahko sicer legalna zmaga predlagatelja zakona pomeni dejanski poraz za vso družbo," je na novinarski konferenci povedala predsednica LDS Katarina Kresal. V stranki so prepričani, da je zakon treba spremeniti in v programski svet spet spraviti tudi civilno družbo. "Vladajoča koalicija je pred dvema letoma grobo posegla v delo naše javne RTV hiše, ko je po merilih politične oziroma strankarske lojalnosti sestavila nove organe upravljanja in novo uredniško strukturo," je danes ocenil Kresalova. Po njenem prepričanju je z zakonsko podlago, z načinom sprejemanja, ki je zaobšel tako politično kot strokovno kritično javnost in z neposrednim vmešavanjem v posamezne oddaje porušila dotlej zgrajene standarde. Sprejetje zakona je bil po mnenju Kresalove signal za poseganje v neodvisnost tudi drugih medijev ter za zmanjšanje avtonomije novinarskega in uredniškega dela. Prav sprejetje tega zakona je bilo po njenih besedah tudi ena od spodbud za njen vstop v politiko.
Predsednik sveta LDS Aleš Gulič pa je spomnil na besede predsednika odbora za medije pri svetu Evrope Karola Jakubowicza iz časa sprejemanja zakona, da je ta "recept za katastrofo". "Ta zakon se je 1. aprila 2005 pojavil na spletni strani, brez kakršnekoli strokovne podlage, brez sodelovanja javnosti. Jasno je bilo, da hoče koalicija legalizirati vpliv politike, vladni vpliv znotraj javne televizije," je še dejal Gulič. Izpostavil je združevanje moči poslovodnega in programskega dela v eni osebi in prikrito politiziranje programskega in nadzornega sveta. "Rezultat je zanič program, program, ki ga ljudje nočejo gledati, zlasti informativni program," je bil kritičen Gulič. "Če je bil v preteklosti poskus političnega vpliva eksces, je to danes postala praksa. Naša ocena je, da je medijska svoboda v Sloveniji na najnižji točki po ukinitvi partijskega sistema," pa je ocenil predsednik podmladka LDS Aleš Bučar Ručman.
Poslanec SDS Branko Grims pa trdi, da nacionalno televizijo zavezujejo določeni standardi, zato je, če se spustijo v tekmo s komercialno televizijo, obsojena na neuspeh, je dejal poslanec SDS Branko Grims. V večini segmentov programa TV Slovenija gre zaznati pozitivni premik, saj se je gledanost izboljšala. "Žal pa tega učinka prav v informativnem programu zaenkrat še ni bilo mogoče ugotoviti in to je odraz tega, da so se žal spustili v tekmo s komercialno televizijo, ki pa lahko nastopa drugače in bolj udarno," je še menil. Kot je še pojasnil, bi TV Slovenija morala stvari osvetljevati z drugačnega zornega kota in stremeti za še bistveno višjimi normativi, s čimer bi "pridobili nek drug del gledalstva, ki ga komercialna televizija že po definiciji ne bi mogla dobiti". In prav tu je po njegovih besedah še največji rezervni del za dvig kakovosti in gledanosti. "Dokler pa se spuščajo v tekmo s Pop TV, so že vnaprej izgubili." Bistvo vseh nacionalnih televizij je, da morajo postavljati bistveno višje kakovostne standarde, je še dodal Grims.
Na ministrstvu za kulturo so se ob drugi obletnici naknadnega zakonodajnega referenduma o RTVS z izjavo za javnost odzvali na izjave Liberalne akademije, Združenja Zares in LDS. Ocenjujejo, da je zakon, ki je bil pripravljen po vzoru večine članic EU, v dveh letih v največji možni meri zaživel v praksi. Zavračajo očitke o nižji gledanosti informativnega programa ter poudarjajo, da RTV še naprej ostaja samostojen javni zavod.
Po dveh letih od potrditve novega zakona o RTVS na ministrstvu izpostavljajo dve glavni prednosti. Prispevek za programe RTV Slovenija se že vse od leta 2004 ni povišal in je ob upoštevanju inflacije znatno nižji. Dodajajo še, da zakon povišanja prispevka tudi v prihodnje ne predvideva. Zakon omogoča tudi oprostitev prispevka socialno ogroženim skupinam prebivalcev, kar je do zdaj uporabilo že prek 700 oseb. Dodajajo še, da priprave na implementacijo delov zakona, ki terjajo zahtevnejše tehnične priprave, potekajo pospešeno. "RTV Slovenija še naprej ostaja institucionalno in uredniško samostojen javni zavod, kljub pavšalnim in z dejstvi nepodkrepljenim vsakodnevnim obtožbam nekaterih tako imenovanih medijskih strokovnjakov, ki svoje ocene posredujejo preko Liberalne akademije - društva, ki združuje levico - in prek združenja Zares," poudarjajo na ministrstvu. Po mnenju ministrstva za kulturo je popolnoma nesprejemljivo, da "ti medijski strokovnjaki navajajo nižjo gledanost informativnega programa nacionalne televizije v primerjavi s komercialno televizijo". "Naloga nacionalnih televizij je v izvajanju javne službe na tem področju, torej objektivnega informiranja, za razliko od pogostega senzacionalizma komercialnih televizijskih postaj," še dodajajo v izjavi za javnost. Kot pojasnjujejo, javna televizija s komercialno za gledanost ne more tekmovati na račun kakovosti oziroma visokih programskih standardov. "Nezadovoljstvo nekaterih političnih strank in njihovih ideoloških zaledij z novim zakonom je v luči pisem, ki so si jih njihovi voditelji izmenjevali v času pred referendumom, jasno," končuje ministrstvo izjavo za javnost.




Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Anton Guzej
Zloglasni kodeks
Guzej, menda šokiran, odgovarja Mariom Galuničem Mojca Širok popenila zaradi Vladimirja Voduška Rajkom Geričem Jožeta Možino mojca širok Vladimirja Voduška Eda Žitnika Granda molči, Hrvati se režijo stane granda Katarina Kresal Aleš Gulič Karola Jakubowicza Aleš Bučar Ručman branko grims

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Čudne vjesti: stop kavbojkam, Mojca Širok noče napovedovati Voduška