objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Torek, 20. november 2007 ob 20:11

Upam, da je razprava prispevala k zmanjšanju izvoza laži v tujino
Vlada Janeza Janše je pričakovano dobila zaupnico; premier ignoriral novinarje
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Potem ko je prejšnji torek predsednik vlade Janez Janša pri komentiranju drugega kroga predsedniških volitev in referenduma o lastninjenju Zavarovalnice Triglav omenil možnost odstopa vlade in je v četrtek pozno zvečer v državni zbor poslal predlog za glasovanje o zaupnici vladi, so poslanci včeraj odločali o premierovem predlogu. Po pričakovanjih je Janša dobil zaupnico, saj je zanjo glasovalo 51 poslancev, 33 pa jih je bilo proti. Poleg koalicijskih poslancev sta vlado podprla poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti.

Po glasovanju se je premier zahvalil za podporo, in čeprav je napovedoval, da 51 glasov poslancev zanj ne bo dovolj, kljub nekaterim špekulacijam ni odstopil. Kot je dejal, je podpore vesel, hkrati pa razočaran, ker ni širšega soglasja, pri tem je mislil predvsem tisti opozicijski stranki, ki sta podpisali sporazum o sodelovanju pri predsedovanju Evropski uniji, Pahorjevi Socialni demokrati in Golobičeva stranka Zares. "To je zdaj le še mrtva črka na papirju," je sporazum, ki so ga mnogi označili kot pakt o nenapadanju, označil Janša. Napovedal je še, da se bo vlada odgovorno posvetila predsedovanju in nadaljnji blaginji Slovenije. "Upam, da je razprava prispevala k temu, da se bo izvoz laži v tujino zmanjšal," je povedal Janša.
#jj#
Dveurni govor Janeza Janše
Pred glasovanjem o zaupnici vladi je premier Janez Janša poslancem pojasnil nekatere razloge, ki so ga vodili do zahteve za preverjanje zaupanja. Njegov govor je trajal točno dve uri, toliko, kot so mu na kolegiju državnega zbora namenili. Tam so se odločili, da imajo poslanci za obrazložitev svoje odločitve na voljo le 45 minut, zato je že pred sejo LDS zahteval, da se poslancem podaljša čas razprave, vendar njihov predlog ni bil sprejet. Janšev govor so  obstruirali eldesesovci ter tudi nekdanja njihova poslanca Anton Rop in Milan M. Cvikl, zdaj člana SD. Osnovni razlog za glasovanje o zaupnici je po Janševih besedah razpadanje temeljnega soglasja o tem, da Slovenija enotno odgovori na zgodovinski izziv predsedovanja EU, ter oviranje in onemogočanje vlade pri izpeljavi teh nalog. Najprej je zavrnil interpretacije, da je šlo pri predsedniških volitvah za glasovanje proti vladi, saj ta na njih ni sodelovala. Prav tako vlada ne omalovažuje izidov predsedniških volitev, saj so se volivci odločili po svoji vesti in vlada rezultate spoštuje, je poudaril Janša. Govoril je tudi o odzivih na njegovo izjavo o morebitnem odstopu, ki je bila v delu politične javnosti sprejeta z velikim presenečenjem. "Ista javnost, ki je vlado pozivala, naj sama odstopi," je dejal. Po njegovih besedah je tako nastala zmeda, saj so tisti, ki so vlado pozivali, naj odstopi, "naenkrat obrnili ploščo in začeli trditi, da je odstop vlade neodgovorno dejanje". Na podlagi teh spremenjenih tonov je nato Janša stranke opozicije pozval, naj koalicijo okrepijo, vložijo konstruktivno nezaupnico ali pa najdejo večinsko zaupanje v parlamentu in se bo vlada sama umaknila. "V roku dveh ur sta bili ponudbi zavrnjeni," poudarja premier in dodaja, da so te stranke ponudbo za sodelovanje z vlado zavrnile že leta 2004. Zavrnil je odgovor opozicijskih strank, češ da za sodelovanje v vladi nimajo mandata volivcev, saj ima vsaka stranka, ki je izvoljena v parlament, mandat za sodelovanje v vladi. Po njegovih besedah je bilo tudi nekaj predlogov opozicije. Stranka mladih Slovenije je za mandatarja predlagala ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Slavoj Žižek Gregorja Golobiča, urednik Dnevnika (Miran Lesjak, op. a.) pa je predlagal kar samega sebe, je cinično dejal Janša in dodal, da je vodenje na voljo, potrebno je le nekaj poguma."V največji opozicijski stranki so sprejeli oceno, proti kateri, ne glede na to, da je lažna, ne bi imel ničesar, če bi ostala doma," je ugotovil premier. Formulacija glede medijske svobode iz ocene stanja Socialnih demokratov po njegovem mnenju ni bila namenjena temu, da se stvari razčistijo doma, ampak je dobila nadaljevanje v drastični diskreditaciji države. "Ta laž se je načrtno razširila po Evropi in po svetu, nato pa se je pojavila novinarska peticija, ki vlado obtožuje natančno istega delikta kot ocena stanja SD." Enaka informacija, kot je v peticiji in oceni stanja SD, se po Janševih besedah širi tudi v političnih krogih, posredovana pa je bila kot stališče civilne družbe. Premier je v nadaljevanju poudaril, da se v tujini v povezavi s Slovenijo pojavljajo tri teme, in sicer da vlada cenzurira medije in je nevarna za prihodnost EU, da vlada krši človekove pravice Romov in tako imenovanih izbrisanih. Te očitke je zavrnil in ocenil, da tujina dobiva izkrivljene informacije, ki prihajajo le iz Slovenije. "Slovenija ne krši pravic Romov, vlada ne kontrolira medijev in teza, da je izbrisala 18.000 ljudi, ni resnična," je dejal Janša. Ko je bila SDS v opoziciji, sveta ni obkrožila obtožba, da Slovenija ne zasluži članstva v EU, je poudaril premier, ko je govoril o novinarski peticiji zoper cenzuro. Sedaj pa je šel v Evropo in svet apel, da Slovenija predstavlja grožnjo za sedanjost in prihodnost EU, je dodal in se vprašal, ali lahko v takšnih pogojih vlada dobro dela. "Potrošiti moram veliko časa, da evropskim novinarjem pojasnim, da temu ni tako," je pojasnil in dodal: "Človek ne ve, ali bi to jemal z jokom ali smehom. Treba je z lupo iskati pozitivno oceno vlade, medtem ko se sedaj govori o tem, da vlada nadzira medije." Vlada ne kontrolira medijev in nima lastništva v medijih, ki bi lahko vplivali na delovanje medijskih hiš, je zagotovil premier. Ob tem se je vprašal, kdo je lastnik medijev, in predstavil gradivo, kjer je navedeno, da dve največji opozicijski stranki obvladujeta večino slovenskih medijev. In sicer prek Bojana Petana, ki je član LDS in predsednik uprave DZS, Dnevnik, Direkt, Stop, Nedeljski dnevnik, Jana, Stop, Lady, Hopla, Eva in Obrazi. Največja opozicijska stranka SD pa prek predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je član SD, obvladuje Delo, Slovenske novice, Večer, Nedelo, Total tedna in 7 dni. Janša je glede poročanja o delu vlade navedel tudi nekaj statističnih podatkov. O vladi je bilo po njegovih besedah v tem mandatu objavljenih 1580 negativnih prispevkov, medtem ko je bilo v mandatu vlade Antona Ropa takšnih prispevkov le 698.


Ob zaključku govora je Janša izrecno poudaril, da zaupnice ne veže na koalicijsko pogodbo, vendar na bistveno bolj pomembno dilemo, ali je Slovenija dovolj enotna ob pozivu k vodenju Evropske unije. Pripravljenost, da vodimo EU, ne jemljemo tako, da lahko delamo, kar hočemo, ali da želimo oblast za vsako ceno. Ne gre za to, da bi vlada preverjala trdnost koalicije, je pojasnil Janša. Meni, da največji problem ni nastal v koaliciji. Janša je bil na koncu malce bolj spravljiv. Opoziciji je namreč ponudil črtanje spornih točk iz novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) z besedami, da so pripravljeni na kompromis. "Vlada se ne boji kritik na svoj račun, če bi se bala, ne bi prisegla. Do te vlade je več kritičnosti. So tudi kritike, ki so utemeljene, dobre, takšne, da iz njih potegneš pravilne zaključke, popraviš zadeve. Bojimo pa se tistih napadov, ki vplivajo na podobo Slovenije v tujini, saj vlade prihajajo in odhajajo, a Slovenija ostaja," je dejal Janša. "Ko sem v torek prvič obrazložil situacijo v Sloveniji, sem dobil veliko opozoril, da nihče, ki je šel v vojno z mediji, ni preživel. Kljub temu sem se odločil, da o teh stvareh spregovorim. V neki točki je naša dolžnost, da ne popustimo. Na točki, ko gre za ugled Slovenije v tujini." Poudaril je še, da se je na peticijo odzvalo kakšnih 30 stanovskih kolegov, ki so se zavzeli za profesionalnost. Razlika je 570:30.
Po govoru, ki ga je vzorno poslušal celoten ministrski zbor (le zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je v Bruslju, je nadomeščal državni sekretar Matjaž Šinkovec) in koalicijski poslanci, je sledil kratek aplavz. Opozicijski poslanci niso bili tako vzorni. Nekateri so pogosto odšli iz dvorane, med njimi Matej Lahovnik, Pavel Gantar in Slavko Gaber. Ob tem dodajmo, da je Janšev govor na balkon dvorane državnega zbora pritegnil precej obiskovalcev, med njimi smo opazili tudi predsednika SMS in predsedniškega kandidata Darka Krajnca, na hodnikih parlamenta smo videli tudi direktorja vladnega urada za informiranje Anžeta Logarja in seveda tiskovnega predstavnika vlade Valentina Hajdinjaka.

Predstavitev mnenj poslanskih skupin
Stališče poslanske skupine SLS je predstavil njihov vodja Jakob Presečnik, ki je napovedal podporo vladi, za razliko od Mateja Lahovnika iz Zares. Sašo Peče iz SNS se je cinično vprašal, ali ne bi bilo bolje, da bi sprejeli politiko zaslepljenosti, Janši pa svetoval, da naj zamenja kar državljane. Franc Žnidaršič iz DeSUS je prebral odločitev izvršilnega odbora stranke, ki se je na temo o zaupnici vladi sestal dan prej. Zanimivo, da edini od govornikov ni porabil pet minut časa, kolikor so jih vodje poslanskih skupin imeli za predstavitev mnenj. Jože Tanko iz SDS je na začetku dejal: "Priča smo grozljivi diskreditaciji Slovenije". Ob tem je omenil novinarsko peticijo in zavrnil očitke v njej. Za poslanskega kolega Lahovnika pa je dejal, da je najprej pozival k odstopu vlade, čez dva dni pa je govoril, da bi bil odstop neodgovorno dejanje. Lahovnik je ob tem iz poslanske klopi zavpil: "To je laž!" Miran Potrč iz SD je dejal, da bi verjel v vladno iskrenost po sodelovanju, če bi ne bi smeli predstavniki strank govoriti le pet minut, predsednik vlade pa dve uri. Po njegovem mnenju so Janševe besede o zaroti medijev, tujine in političnih strank, predvsem SD, neresnične. Ob tem je Janši izročil pismo evropskih socialnih demokratov, ki so stopili na stran prvaka SD Boruta Pahorja, češ da slednji ni nikoli deloval proti Sloveniji. Janša se nekaj časa pisma ni dotaknil, nato pa ga je na hitro preletel. Jožef Školjč iz LDS pa je dejal, da je "današnja predstava Janeza Janše in Franceta Cukjatija nevredna parlamentarnega podija".

Mnenja politikov med razpravo ...
Poleg številni novinarjev, med njimi so bili tudi kolegi iz zamejstva ter avstrijske in hrvaške nacionalne televizije, so se v preddverju državnega zbora gibali prvaki strank, ki ne sedijo v poslanskih klopeh. Okoli sedme ura sta tako prišla Borut Pahor in novi lider SLS Bojan Šrot, kmalu za njima pa še predsednik Zares Gregor Golobič. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da Janez Janša preneha groziti z odstopom, saj zanj nima razloga. Bojan Šrot je med sejo državnega zbora o zaupnici vladi dejal, da verjame predsedniku vlade Janezu Janši, da se za glasovanje o zaupnici ni odločil zaradi težav v koaliciji ali zato, ker bi dvomil v podporo koalicijskih strank: "V SLS smo ves čas menili, da ne vidimo potrebe po preverjanju zaupanja vladi." Šrot si pred glasovanjem še ni upal napovedati, kako bodo poslanci glasovali, in če bodo vladi izglasovali zaupnico.Predsednik vlade lahko po njegovih besedah in v skladu z ustavo veže zaupnico tudi na nezadovoljstvo s sprejetjem ali nesprejetjem kakšnega zakona ali pa tudi glede kakšnega političnega vprašanja. Predsednica LDS Katarina Kresal je po Janševem nastopu izrazila zaskrbljenost, saj je po njenem mnenju premier ob napovedi glasovanja o zaupnici želel utišati opozicijo, zdaj pa naj bi želel utišati vsakršen glas kritike v državi. Kresalova je presenečena, da iz ust nekoga, ki je bil zaradi svoje kritične misli celo zaprt, sliši takšne besede glede kritike medijev in opozicije. Poslanec SNS Sašo Peče je v pogovoru za TV Slovenija povedal, da je Slovenija v obdobju osebnostne krize predsednika vlade Janeza Janše. Peče meni, naj Janša odstopi, če se počuti nesposobnega. "V zadnjih treh letih vladanja vlade premiera Janše smo naredili korak nazaj na vseh področjih," je še opozoril. Po mnenju poslanca SNS je bilo glasovanje o zaupnici tudi opozorilo premiera novemu predsedniku SLS. Predvsem pa je Peče razočaran nad dejstvom, da nekateri postavljajo politične interese pred interese domovine. Podpredsednik SDS in šolski minister Milan Zver je pred glasovanjem o zaupnici vladi dejal, da je bila prejšnja opozicija bolj konstruktivna od sedanje, saj je sodelovala v velikih projektih, kot sta bila priključevanje EU in Natu. Zver pričakuje, da bo "opozicija vrnila naklonjenost in konstruktivnost". Minister bi bil prav tako vesel vladi manj nenaklonjenega medijskega poročanja, naštel pa je tudi razloge za umik novele o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Kot razlog zanjo je Zver navedel  predvsem željo po "miru v hiši". Po njegovih besedah želijo svojo energijo posvetiti predsedovanju in ne prepričevanju slovenske javnosti. Kot je še spomnil minister, je predsednik SD Borut Pahor zagrozil z referendumom o noveli. To pa bi po mnenju ministra pomenilo, da bi bil večji del energije na ministrstvu za šolstvo in šport porabljen na tem področju.



... in odzivi nekaterih po izglasovani zaupnici vladi
Rezultat glasovanja o zaupnici vladi je bil za vodjo poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika pričakovan. Upal je le, da bo za zaupnico glasoval tudi kakšen poslanec iz vrst tistih opozicijskih strank, ki so podpisale sporazum o sodelovanju pred in med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji.
Treba se bo zanesti na sile v koaliciji, je povedal poslanec SLS, ki ocenjuje, da bo koalicija "preživela" do parlamentarnih volitev, ki so prihodnje leto.
Prvak NSi Andrej Bajuk pa je povedal, da se strinja s predsednikom vlade Janezom Janšo, ko je izjavil, da iščejo neko "podporo in razumevanje celotnega državnega zbora in celotnega političnega prostora". Podpora se mu zdi pomembna "tudi zaradi negativnih sporočil, ki so bila poslana po svetu iz slovenske države". Sporočila so negativna za ugled Slovenije in tudi "močno omejujejo verodostojnost nalog, ki jih bo morala vlada v prihodnjem času izvesti". Bajuk je še izrazil zadovoljstvo s še vedno isto podporo v sami koaliciji. Predsednik SD Borut Pahor je dejal, da bo premier Janez Janša moral pojasniti svojo izjavo, da je sporazum o nenapadanju le še mrtva črka na papirju. Pahor zato od Janše želi odgovor na vprašanje, ali sporazum o nenapadanju še velja. Če še velja, se bo po Pahorjevem mnenju treba usesti in pogovoriti, kaj je treba narediti, da bodo stvari tekle tako, kot si vsi želijo. Če bi predsednik vlade resno mislil, bi odstopil že z začetkom prejšnjega tedna, je po izglasovani zaupnici vladi dejal vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik. "Ta dramaturški zaplet je imel znan izid. Mi te vlade nismo podpirali in je tudi sedaj ne podpiramo," je dodal. Po njegovih besedah jo podpirajo isti, kot že doslej. "Vlada bi lahko ta teden počela kaj bolj koristnega, tako pa se je en teden ukvarjala sama s sabo," je še menil Lahovnik. Na vprašanje, ali bodo vložili interpelacijo proti ministru za notranje zadeve Dragutinu Mateju, pa je Lahovnik na kratko odgovoril: "Normalno, stvari gredo naprej."  Predsednica LDS Katarina Kresal je po uspešno prestani interpelaciji vlade dejala, da je šlo pri tem zgolj za poskus discipliniranja koalicijskih partnerjev. Po nastopu premiera je "povsem jasno, da si želi popolnoma zatreti vsako kritično misel v Sloveniji," je pojasnila. Napovedala je še, da bo LDS ostala kritična do vlade, saj gre pri predsedovanju EU za tekoči posel, za katerega Kresalova verjame, da ga je Slovenija sposobna izpeljati do konca. "Kar naenkrat so za vse krivi zdajšnji predsednik, bivši predsednik, bodoči predsednik, mediji, opozicija, podjetniki," je dejala Kresalova. Ponovila je tudi svojo večkrat izrečeno misel, da v kolikor se premier ne čuti sposobnega voditi države, "potem naj je ne vodi več". Sašo Peče iz SNS je dejal, da je bil rezultat pričakovan. "Nobena politična stranka ni izstopila iz koalicije, kar pomeni, da je predsednik vlade dobil podporo vseh tistih, ki so ga podpirali tudi v začetku," je dejal Peče. Obenem je menil, da Janezu Janši število glasov, ki jih je danes dobil, še vedno zagotavlja absolutno vladavino v vladi in državnem zboru. SNS je zaradi že večkrat izraženih stališč danes glasovala proti vladi. "Bojimo se, da bo prišlo do gospodarske krize, vlada pa po našem mnenju nima ukrepov, s katerimi bi se borila proti njej," je menil in dodal, da je bil to glavni razlog, da SNS ni podprla vlade. Obenem je povedal, da bo SNS z vlado sodeloval tako kot prej, prav tako ne bo spremenil svojega odnosa do vladne koalicije. Predsednik koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec je po izglasovani zaupnici vladi Janeza Janše novinarjem dejal, da je koalicija na glasovanju dokazala svojo trdnost, saj je dobila toliko glasov kot ob nastopu mandata. Po Erjavčevem mnenju gre tudi za "pomembno sporočilo slovenski javnosti, da lahko ta vlada kompetentno opravlja vse naloge, ki so vezane na predsedovanje Evropski uniji". Erjavec je poudaril, da je bila pomembna zlasti podpora DeSUS, saj bi se v nasprotnem primeru politična kriza poglobila. Predsednik najmanjše koalicijske stranke je še dejal, da vlado v prihodnjem letu poleg predsedovanja čakajo še druge pomembne teme, kot sta sprejem proračuna in paketa pokrajinske zakonodaje.
Med skoraj šest ur trajajočo razpravo je Janša dvorano zapustil le enkrat in še to le za nekaj minut. Ob spremstvu varnostnikov se je izmuznil novinarjem. Očitno pa je sedmi sili napovedal vojno, saj po koncu glasovanja ni želel dajati nobenih izjav, ampak se je brez besed sprehodil mimo. Zelo hitro se je izpraznil tudi državni zbor, saj so poslanci in ministri v nekaj minutah zapustili dvorano, tako da so le redki v avli državnega zbora odgovarjali na novinarska vprašanja.

Zgaga in Šurc zavračata Janševe očitke
Pobudnika novinarske peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, Blaž Zgaga in Matej Šurc, sta zanikala, da bi bila tujina o peticiji obveščena pred predsednikom vlade, pa tudi, da bi za novinarsko peticijo stala opozicija. Izrazila sta zaskrbljenost, ker predsednik vlade s peticijo "manipulira ter jo izkrivljeno in napačno predstavlja slovenski javnosti". Kot pravita, je bila peticija napisana 6. septembra zvečer. Zgaga in Šurc sta poudarila, da nimata vpliva na to, če so jo kasneje povzemale politične stranke pri svojih ocenah stanja. Po njunih besedah tudi ne drži, da je bila tujina o peticiji obveščena pred predsednikom vlade. Poslana je bila najprej njemu, predsedniku parlamenta in države hkrati. Podpisovati se je začela 10. septembra, domačim in tujim naslovnikom pa je bila poslana 26. septembra, sta navedla. Zavračata tudi Janševe trditve, da so bili nekateri novinarji prisiljeni podpisati peticijo: "Podpisali so jo prostovoljno. Novinarji so se imeli možnost seznaniti tudi s tem, da bo peticija poslana na domače in tuje naslove." Prav tako poudarjata, da ni res, da bi novinarji kjerkoli zapisali, da bi predsedovanje Slovenije pomenilo grožnjo ali nevarnost EU. Novinarja še ugotavljata, da vlada in državni zbor še vedno nista uresničila pozivov Mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI) in Novinarjev brez meja (RSF), naj ustanovita neodvisno komisijo, ki bo preučila stanje novinarske svobode v Sloveniji. Najbolj pa sta zaskrbljena, ker se "postavlja vprašanje, ali poziv predsednika vlade k enotnosti pred predsedovanjem EU pomeni začasni suspenz 39. člena ustave - pravice do svobodnega izražanja".

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Janez Janša Pahorjevi Golobičeva Dveurni govor Janeza Janše Anton Rop Milan M. Cvikl Zorana Jankovića, Slavoj Žižek Gregorja Golobiča Miran Lesjak Bojana Petana Boška Šrota Dimitrija Rupla Matjaž Šinkovec Matej Lahovnik, Pavel Gantar slavko gaber Darka Krajnca Anžeta Logarja Valentina Hajdinjaka.
Predstavitev mnenj poslanskih skupin Jakob Presečnik Sašo Peče Franc Žnidaršič jože tanko miran potrč Jožef Školjč Mnenja politikov med razpravo ... Bojan Šrot Katarina Kresal milan zver andrej bajuk Dragutinu Mateju karl erjavec Zgaga in Šurc zavračata Janševe očitke Blaž Zgaga Matej Šurc

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Upam, da je razprava prispevala k zmanjšanju izvoza laži v tujino