objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Ponedeljek, 3. december 2007 ob 06:48

Je pivovarna prepričevala delegate, naj volijo zame?!
Novi predsednik SLS Bojan Šrot ne igra odvetnika svojemu bratu Bošku
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Celjski župan Bojan Šrot je bil na kongresu SLS 17. novembra v Ljubljani izvoljen za predsednika stranke. Na kongresu, kjer je bil edini kandidat za predsedniški položaj, je dobil 211 glasov od 212 delegatov. Šrot je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo odgovarjal tudi na vprašanja o morebitnih koalicijskih povezavah stranke po naslednjih parlamentarnih volitvah. Poudarja, da je sedaj še prezgodaj govoriti o možnih koalicijah po naslednjih volitvah.

Predsednik vlade Janez Janša je sredi novembra predlagal glasovanje o zaupnici vladi. Se vam zdi, da je bila to pravilna in ustrezna odločitev?
To je bila avtonomna odločitev predsednika vlade, ki je pač presodil, da je v dani politični situaciji to treba storiti. Res pa je, da je s to odločitvijo povzročil notranjepolitično krizo, kar za Slovenijo v času tik pred predsedovanjem EU milo rečeno ni dobro. Moram povedati, da sem zadovoljen, da je predsednik vlade jasno navedel kot razloge za takšno odločitev preverjanje resnosti oz. trdnosti podpisov vseh parlamentarnih strank pod sporazum o predsedovanju EU. Kar se tiče SLS, to preverjanje zagotovo ni bilo potrebno.
Predsednik vlade je v parlamentu ob glasovanju o zaupnici dejal, da je ta sporazum ostal le mrtva črka na papirju. Predsednik SD Borut Pahor pa je premiera nato pozval, naj se nedvoumno izjasni o tem, ali sporazum še velja. Kakšno je vaše stališče? Je sporazum res le še mrtva črka na papirju? In če, bi ga bilo treba obuditi?
Priprave na predsedovanje so v sklepni fazi. Slab mesec pred začetkom predsedovanja je večina stvari že dorečenih in končanih. Kar zadeva podpise pod tak ali drugačen sporazum, pa je treba povedati, da so ti lahko že od vsega začetka mrtva črka na papirju, če se podpisana namera ne zrcali tudi v dejanjih. In v politiki, kot smo jo bili vajeni v Sloveniji doslej, se to pogosto dogaja. Sam se zanašam vedno na konkretna dejanja, ne na obljube. Mi pravniki govorimo o konkludentnih dejanjih. Iz tega se vidi, ali je nekdo iskreno mislil, ko je dal svojo zavezo ali besedo ali pa je ves čas zgolj držal fige v žepu. Treba je vedeti, da se je že v prejšnjem mandatu v parlamentu odločalo tako rekoč soglasno, da gre Slovenija v projekt predsedovanja EU. Gre za drugi najpomembnejši nacionalni projekt po osamosvojitvi, s katerim si Slovenija lahko zagotovi večjo prepoznavnost zunaj naših meja in še utrdi svojo podobo najuspešnejše nove pristopnice uniji. Državotvorno je, da se pri tem vse politične stranke korektno obnašajo, kar pa ne pomeni, da naj v tem času notranjepolitično življenje zamre.
Kako ocenjujete delo vlade? Kateri so njeni največji dosežki, katere pa morebitne zamujene priložnosti?
Vlada ima dobre rezultate na področjih, kjer si je zastavila sistemske spremembe. Na gospodarskem zagotovo, saj so makroekonomski kazalci zelo ugodni. Mogoče je vlada malce zamudila priložnost pri nekaterih sistemskih spremembah, ki jih je v začetku napovedovala, predvsem na področju davčne politike, dela ter še kje. Ocenjujem tudi, da smo izjemno uspešni na področju črpanja evropskih sredstev. Vendar je pri tem treba vedeti, da je leto 2007 začetek novega programskega obdobja. Zato bi bilo treba ocenjevati obdobje 2004-2007, ki se je že izteklo. Če sem že začel govoriti o področjih, ki jih pokrivajo ministri SLS, moram povedati, da delajo dobro in odgovorno ter da bodo do konca mandata vložili vse svoje znanje in napore v to, da mandat uspešno zaključijo in pripeljejo do konca. Tako na področju ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Janez Podobnik, kot na prometnem ministrstvu, kjer je sicer nov minister, a je ekipa utečena in projekti tečejo. Po koncu mandata bomo imeli kaj pokazati.

Kolikšen delež glasov za vašo stranko pričakujete na naslednjih državnozborskih volitvah? Ali mogoče že premišljujete o novih koalicijah, recimo tudi z levico? Ob napovedi svoje kandidature za predsednika stranke v začetku septembra ste sicer izrazili željo, da bi sedanja koalicija na naslednjih volitvah dobila še en mandat.
Stranka si je kot cilj za naslednje državnozborske volitve postavila deset ali več odstotkov podpore volivk in volivcev. Povedati moram, da bom štel za osebni neuspeh, če bomo dobili manj, kot smo dobili na zadnjih državnozborskih volitvah. Sicer pa se o koalicijah vedno pogovarja po volitvah. Če bo naš volilni rezultat dober, kot ga pričakujemo in v katerega bomo vložili veliko skupnega truda in napora, bomo imeli po volitvah dobro izhodišče za pogovore o morebitnih koalicijskih povezavah. V SLS nasprotujemo politični polarizaciji. Smo proti blokovski delitvi in zagovarjamo politiko dialoga. Ne samo, da o tem govorimo, mi smo tudi že do zdaj veliko storili za to. Nenazadnje, kaj pa je drugega, recimo koalicija z LDS iz leta 1996, kot sposobnost političnega dialoga tudi s programsko manj sorodnimi strankami. Takrat je bila Slovenija v pomembnem obdobju, pred začetkom priprav na vstop v EU in NATO.
Je pa to stranki škodilo, vsaj če gledamo na rezultat parlamentarnih volitev leta 2000.
V SLS smo se zavedali, da lahko s sprejetjem te odločitve, čeprav v dobro države, tudi izgubimo. Naši stranki se je pogosto očitalo marsikaj, da smo izdajalci slovenske pomladi, da smo stranka oblastiželjnih, da sedimo na dveh stolih. Danes si nekateri politični predstavniki za ta ista prizadevanja pripisujejo izum politike dialoga. SLS ostaja še naprej, morda celo močneje, stranka dialoga. Mi bomo šli v takšno koalicijsko povezavo po volitvah, kjer bomo presodili, da lahko uspešno in prepoznavno uresničujemo svoje programske smernice. Za to pa potrebujemo dober volilni rezultat, saj tega brez neke politične teže v nobeni koaliciji ne moreš narediti. Ko sem v javnosti ocenil, da bi bilo dobro, da bi ta koalicija dobila še en mandat, sem imel v mislih primerjave z Evropo. Tam je običajno, da neka koalicija dobi vsaj dva mandata za vodenje države. Štiri leta je malo za bistvene sistemske spremembe. Res pa je, da mora svoje delo vladna ekipa opraviti dobro in v korist vseh državljanov. Kako ji je to uspelo, pa na koncu najbolje presodijo volivci sami.
V medijih se pojavlja teza, da bi lahko bila SLS pod vašim vodstvom alternativa na desnici. Spet nekateri drugi politični analitiki svarijo, da je to ponovitev ideje o t.i. žlahtni konservativni stranki, ki naj bi pobirala glasove na desnici, a bila kooperativna z levico. Kaj menite o tem? In ali menite, da bi lahko vaša stranka ogrozila prevlado SDS v desnem taboru?
Veste, stvari niso zabetonirane. Politične spremembe so povsem legitimne. So bili časi, ko je SLS prevladovala v desnem taboru, zdaj SDS. Enako se dogaja tudi na levici in še kje drugje. Nova Slovenska ljudska stranka, ki je svoje delo pričela 17. novembra, želi v ta polarizirani slovenski prostor vnesti drugačno politiko. Politiko zmernosti, saj so nam delitve, skrajnosti in radikalizmi tuji. Prepričani smo namreč, da tudi volilno telo ni razdeljeno na levo in desno polovico. To se je navsezadnje pokazalo na zadnjih volitvah, ko so mnogi razočarani volivci LDS glasovali za SDS. Vse politične stranke tekmujemo med seboj za naklonjenost 1.700.000 volilnih upravičencev. Skušali jih bomo prepričati s svojim doslednim ravnanjem, modernim programom, prepoznavnim in strpnim političnim stilom ter seveda z jasno vizijo prihodnosti Slovenije.
Pred nekaj meseci je 570 slovenskih novinarjev podpisalo peticijo, v kateri predsedniku vlade, poleg očitkov o omejevanju svobode medijev, očitajo, da vlada prek kapitalskih povezav obvladuje medije in vpliva na njihovo programsko politiko. Se strinjate s peticijo in očitki, ki so zapisani v njej?
Novinarji ste pri svojem delu avtonomni in svojemu poklicu zavezani ljudje. Res je, da nam, politikom, kdaj ni všeč, če nas kritizirajo. Zagotovo pa je, da mediji s svojo vlogo pri oblikovanju družbe predstavljajo t.i. četrto vejo oblasti. To je lahko dobrodošel korektiv delovanja vseh, ki opravljajo javno funkcijo. Če veš, da se boš lahko znašel na prvi strani ali na kateri drugi strani časopisa, če nekaj narediš narobe, si bolj pazljiv in skrben pri opravljanju svojega dela. Sicer pa podpiram neodvisnost medijev. Prav tako menim, da novinarji ne potrebujejo nobenih mentorjev, da jim pišejo peticije, kot namigujejo nekateri.
Pa se strinjate z očitkom, da vlada prek kapitalskih povezav obvladuje medije?
Sicer nisem podrobno seznanjen z vsebino peticije. Prepričan pa sem, da smo te čase, ko je vrh politike nastavljal odgovorne urednike in direktorje po medijskih hišah, pustili nepreklicno za seboj.
V tej peticiji podpisniki očitajo vladi, da prek kapitalskih povezav obvladuje medije, po drugi strani pa premier trdi, da nadzora nad mediji nima vlada, temveč lastniki kapitala. Pri tem omenja, da večino medijev obvladujeta dve gospodarski družbi, DZS pod vodstvom Bojana Petana, ki je sicer član LDS, in Pivovarno Laško, ki jo vodi Boško Šrot. Kaj menite o tej tezi?
Slovenski medijski prostor je zelo razvit in pisan. Včasih v šali, pa tudi zares, pravim, da ima dvomilijonska Slovenija praktično toliko medijev kot Nemčija. Večina teh medijev je v zasebni lasti, razen javnih, kot so STA, radio in televizija. Vsak lastnik kapitala ima interes maksimirati svoje premoženje, to je razumljivo. Teze, da lastniki kapitala vplivajo na uredniško politiko in na novinarje, ki so navsezadnje profesionalni in odgovorni ljudje, pa po mojem mnenju niso upravičene. Menim tudi, da težko nekdo usmerja slovensko javno mnenje preko enega ali dveh medijev, saj je slovenski medijski prostor dovolj pluralen. Pa tudi Slovenci nismo tako zlahka vodljivi in si znamo sami ustvariti sliko o nekaterih stvareh. Moram reči, da ne verjamem v te zgodbe in trditve.

Potem ne verjamete, da bi se lahko prek lastništva medijev posredovale določene politične usmeritve? Naj pri tem zopet spomnim na premierovo trditev, da LDS nadzoruje prek DZS en del medijev, SD prek Pivovarne Laško pa drugi del.
Zagotovo ne. V Sloveniji imamo občila, ne trobila. Če komu ni všeč kritika, bo moral razloge za neuspeh iskati tudi na sebi. Saj veste, kakšen je trend v Sloveniji, da so novinarji zelo kritični del javnosti. Prepričan sem, da bi novinarji, če bi se v kateri koli od medijskih hiš zgodilo, da bi nekdo skušal vplivati nanje, na primer lastnik kapitala, zelo hitro zagnali velik halo.
Kakšno je vaše mnenje o sporu med Janšo in Boškom Šrotom?
Ne čutim potrebe, da bi imel o tem kakšno posebno mnenje ali pač celo več, da bi igral kakšnega odvetnika bratu.
Kaj menite o tezah, da je za vašo izvolitev za predsednika SLS zaslužen kapital? Pri tem se namiguje na Pivovarno Laško.
Na kongresu je bilo 212 delegatov. Ali menite, da je sedaj pivovarna (Pivovarna Laško; op.u.) prepričevala koga od njih, naj voli zame?
Takšne teze se pojavljajo.
Seveda, politični tekmeci sprožajo takšne in drugačne teze. SLS se ne da prevzeti. Takšno razmišljanje je neprimerno in žaljivo. Ne glede na trenutno javnomnenjsko podporo gre za veliko stranko. Prepričan sem, da nobena druga politična stranka ne pripelje na strankarsko prireditev 12.000 ljudi, kolikor je bilo udeležencev na taboru letos v Postojni.
nalagam...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
bojan šrot Janez Podobnik Takšne teze se pojavljajo.

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Je pivovarna prepričevala delegate, naj volijo zame?!