objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Ponedeljek, 20. avgust 2007 ob 08:51

Pričakujem ostro tekmo, kajti preveč pomembno je, kdo bo zmagal
Intervju z Mirom Klinetom, strokovnjakom za tržno komuniciranje, o predsedniških volitvah
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Profesor na Fakulteti za družbene vede Miro Kline, sicer strokovnjak za tržno komuniciranje, je v pogovoru za STA ocenil, da bo letošnja kampanja za predsedniške volitve ostra, saj bo njen izid vplival tudi na rezultat parlamentarnih volitev. Po njegovem mnenju bo šlo v drugem krogu, v katerega naj bi se po javnomnenjskih raziskavah uvrstila Lojze Peterle in Danilo Türk, zelo tesno.
Zakaj se je predsedniška tekma začela tako zgodaj?
Danes govorimo, da gre v politiki za permanentno kampanjo. Se pravi, ko pride do izvolitve, se že začne kampanja za naslednje volitve. Peterle je sicer začel s kampanjo že lani, vendar je o tej funkciji verjetno razmišljal že takrat, ko se je odločil, da bo kandidiral za poslanca v Evropskem parlamentu. Ker je v tekmo stopil tako zgodaj, so se mu zelo povečale možnosti, da bo izvoljen. To je v bistvu dolgoročno načrtovanje politične poti po eni strani, po drugi strani pa gre za upravljanje vtisov na potencialne volivce. To me sploh ne preseneča. Preseneča pa me, da nekatere stranke oz. večina strank ni naredila nič, sedaj pa so v zadnjem mesecu intenzivno, skoraj panično iskali primernega kandidata.
[okvir]Jasno je, da ne more biti noben kandidat nestrankarski. Če je član kakšne stranke in po zmagi članstvo zamrzne, njegov vrednostni sistem ostaja enak. Še vedno razmišlja in deluje v skladu s temi vrednotami.[/okvir]
Ali lahko govorimo o neodvisnih kandidatih, čeprav jih bodo nekatere stranke moralno in finančno podprle?
Jasno je, da ne more biti noben kandidat nestrankarski. Če je član kakšne stranke in po zmagi članstvo zamrzne, njegov vrednostni sistem ostaja enak. Še vedno razmišlja in deluje v skladu s temi vrednotami. Nekoliko drugače je, če ga je stranka izbrala izven kroga svojih članov. Vendar je tudi v tem primeru vsaj potihoma prepričana, da ga vodi zelo podoben vrednostni sistem, kot ga stranka zagovarja. Formalno je sicer nestrankarski, neformalno pa ni.
Bodo kandidati poskušali poudarjati politične vrednote, glede politični pol, ki so mu blizu?
Ideja je, da se v kampanji pravzaprav ne splača pretirano ukvarjati s tistimi, ki so že prepričani. Zato se vsi osredotočijo na tistih 20, 25 odstotkov neopredeljenih volivcev. To so tudi tisti, ki nimajo jasnih stališč o tem, kakšen bi moral biti kandidat. Oni niso ostro politično opredeljeni, temveč iščejo manj pomembne, obrobne namige, ki so bolj človeški. Pri tem pogosto pride do tega, da pridejo v prvi plan na primer osebnostne lastnosti, način komuniciranja ali stil oblačenja.
Kakšno raven predvolilne kampanje in politične kulture pričakujete?
Pričakujem, da bo nedvomno šlo za ostro tekmo, kajti preveč pomembno je, kdo bo zmagal. Predsedniške volitve bodo namreč močno vplivale na rezultate parlamentarnih volitev, ki bodo prihodnje leto. Političnemu polu oz.
reprezentantom tistega, ki bo zmagal, se bo verjetno za 30 do 40 odstotkov povečala verjetnost, da bo lahko zmagal na državnozborskih volitvah. Mislim, da gre trenutno za zatišje pred viharjem.
Katere teme bodo v ospredju kampanje?
Kot ponavadi bo to med drugim dogajanje med in po drugi svetovni vojni. Zmagovita ideja bo, če bo kateri izmed kandidatov pripravljen preseči delitve iz tega časa. Potem bo tu vprašanje vloge Slovenije v EU in želja povzpeti se med najboljše države članice ter varnost po svetu, predvsem pa doma. To sta vprašanji kako dobro zares živimo državljani Slovenije in ali se s tem, ko smo se vključili v zvezo Nato, počutimo dovolj varno tudi doma.
Ali se kandidati zavestno izogibajo temi polpretekle zgodovine, ker se bojijo, da si bodo zaradi tega zmanjšali podporo pri volivcih?
Na kandidate je treba gledati bolj kompleksno. Težke naloge in hude provokacije ne delajo kandidati, temveč mnenjski voditelji določene opcije. Nekateri mečejo pasje bombice, da vidijo, kako se na stvari odziva in potem oni delujejo povezovalno. Pri kandidatih je treba gledati, kdo se bo v trenutku, ko bo izzvan, frustrirano odzval. Se pravi, ko se bo spozabil in se bo zagovoril, bo s tem v bistvu povedal, kaj v resnici misli. Gre za upravljanje vtisa, oni poskušajo ustvariti vtis umirjenosti in poudarjati vrednote za funkcijo predsednika. Oni morajo prodajati to sliko.
[okvir]Predsedniške volitve bodo namreč močno vplivale na rezultate parlamentarnih volitev, ki bodo prihodnje leto. Političnemu polu oz.
reprezentantom tistega, ki bo zmagal, se bo verjetno za 30 do 40 odstotkov povečala verjetnost, da bo lahko zmagal na državnozborskih volitvah. Mislim, da gre trenutno za zatišje pred viharjem.[/okvir]
Menite, da bi lahko kateri izmed kandidatov zmagal že v prvem krogu?
Čeprav nekateri kandidati napovedujejo zmago že v prvem krogu, je to absolutno nemogoče. To bi lahko bil le čudež. Zgornja meja, ki bi jo lahko dosegel kakšen kandidat, je po raziskavah okoli 35, 40 odstotkov. To pomeni, da je absolutno nemogoče, da bi kdo že v prvem krogu dobil več kot 50 odstotkov. Peterle ima sicer po moje že zagotovljen prvi krog. Tukaj smo priča igri eden proti dvema, tako da je on skoraj zagotovo v drugem krogu. Če se tekme ne bi udeležila dva kandidata levice, bi se verjetneje zgodilo, da bi bila zadeva zaključena že po prvem krogu.
Ali je Borut Pahor z zavlačevanjem glede odločitve o kandidaturi naredil "uslugo" desnici, ali pa je z ustvarjanjem negotovosti dal nov pospešek volivcev levega političnega tabora?
Zagotovo se bo levica zaradi tega bolj aktivirala, ker bo morala v zelo kratkem času postoriti zelo veliko stvari. To pomeni, da bodo investirali zelo veliko resursov tako človeških kot tudi finančnih, da bi izšli iz tega boja s pozitivnim rezultatom. Ker so prišli v časovno stisko, bodo naredili nekaj napak, vprašanje pa je, ali bo katera izmed njih usodna. Kljub temu imajo možnost, da zmagajo. Kapital, ki ga je Pahor zgradil, bodo prenesli na drugega kandidata in poskušali na ta način zmagati. Zagotovo bo šlo v drugem krogu zelo tesno.
Kako ocenjujete delo prvih dveh predsednikov v samostojni Sloveniji?
Jasno je, da gre za dva različna tipa voditeljev. Lahko bi rekel, da je šlo pri Milanu Kučanu, kot predsedniku, za transakcijskega voditelja. Vso moč in ugled si je pridobil v nekem drugem sistemu, ki ga je prenesel v novo, drugačno okolje in ljudje so mu kot takemu dovolj zaupali. Njegova vloga je zelo zrcalila odnos iz preteklega obdobja. Janez Drnovšek se je pojavil v neki drugi vlogi in z drugim stilom, ki je bližje transformacijskemu voditelju. Sredi mandata se je ustavil, ko se mu je verjetno zgodilo to, da načini in mehanizmi funkcioniranja niso več delovali tako kot takrat, ko je bil premier. Nazadnje je poskusil z duhovnim preobratom, za katerega se je izkazalo, da tako ne more dolgo funkcionirati, ker to dejansko ni Drnovšek kot so ga vajeni državljani Slovenije. V očeh ljudi je še vedno bankir, pragmatik in politik. Po mojem mnenju nestrpno čaka, da zaključi mandat.
Kakšno težo bo imela njuna podpora posameznemu kandidatu?
V marketingu govorimo, da gre v takšnih primerih za poskus prenašanja podob z enega na drugega politika. Njuna tako pozitivna kot negativna podoba v očeh volivcev se prenese na kandidata. Vprašanje pa je, kako to podporo interpretirajo volivci vsake stranke. Še posebej pa kaj to pomeni za skupino neopredeljenih volivcev. Mislim, da en in drug uživata precejšen del simpatij. Več kot 50 odstotkov volivcev na politični sredini ju po mojem mnenju podpira.
Kaj menite o izjavi Kučana, da bo podprl tistega kandidata, ki bo najbolj kritičen do sedanje vlade?
To je precej modra poteza. Gre za preizkus trdnosti stališč posameznih kandidatov in pogleda na relacijo predsednik države in premier. S tem je kandidate izzval, da bodo morda pokazali, v kakšni relaciji bodo v prihodnosti do vlade. Da ta ne živi samo v simbiozi z vlado, temveč da se njegova vloga usmerja v korekcijo vlade na simbolni, vrednostni in moralni ravni. Zato je to lahko dober korekcijski faktor, ki si ga mora vsak predsednik postaviti, nekaj zdrave tekmovalnosti med obema vlogama namreč vedno koristi. Tukaj se bo pokazalo, ali so pravi kandidati za voditelja države ali ne.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Miro Kline lojze peterle Danilo Türk Katere teme bodo v ospredju kampanje? Milanu Kučanu Janez Drnovšek

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Pričakujem ostro tekmo, kajti preveč pomembno je, kdo bo zmagal