objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Sreda, 26. september 2007 ob 21:50

Janez Janša množično obtožen omejevanja medijske svobode!
Drnovšek se s peticijo očitno strinja, ministrstvo za kulturo pa očitke peticije zavrača
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Predsednik vlade in SDS Janez Janša, ki se trenutno nahaja v New Yorku, na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, je tarča tako imenovane Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na  novinarje v Sloveniji, ki jo je, reci in piši, podpisalo 438 novinark in novinarjev iz 32 medijev, pet upokojenih novinarjev, šest svobodnjakov ter urednica Jane in Lady Bernarda Jeklin in dopisnik Direkta iz Murske Sobote Boris Cipot, ki sta se opredelila kot neuvrščena. Podpisovanje peticije sta pripravila in organizirala novinar Večera Matjaž Zgaga in radijski novinar Matej Šurc, podpisovanje pa se je začelo 10. septembra.
Peticija Janšo obtožuje zelo resnih stvari in jo navajamo v celoti: "Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode. Po volitvah 2004 je začela desnosredinska vlada trgovati z državnimi deleži v večjih slovenskih podjetjih, ki so bila solastniki medijev. S spremembami kapitalske sestave je omogočila zamenjavo večine predsednikov uprav, članov nadzornih svetov in urednikov večine osrednjih slovenskih medijev. S tem je v njih vzpostavila neformalno in vplivno piramido odločanja. Novi direktorji in uredniki ne spoštujejo novinarske avtonomije in cenzurirajo novinarske vsebine, ki so kritične do oblasti. Vmešavanje vlade in vladajoče stranke SDS v medije je 12. junija 2007 v pismu priznala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem. Vladajoča koalicija je s pomočjo parlamentarne večine sprejela tudi novi zakon o RTV Slovenija, ki je v praksi okrepil nadzor vladajočih struktur nad javnim radiem in televizijo. Cenzura v slovenskih medijih ima več pojavnih oblik. Prva se nanaša na vsebinske popravke člankov brez avtorjevega soglasja. Drugič, tudi naročeni članki pogosto niso objavljeni, običajno brez tehtnega pojasnila. Tretja oblika je omejevanje poročanja o nekaterih politično občutljivih temah in prepoved dostopa vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem do določenih medijev. Novinarjem odpovedujejo delovna razmerja, jih degradirajo, jim odvzemajo delovna področja, jih premeščajo, diskriminirajo in šikanirajo. Protestu se pridružujemo tudi novinarji v medijih, ki niso pod vplivom vlade, novinarji, ki pišemo za tuje medije, in tisti, ki smo zaradi nevzdržnih pritiskov zapustili novinarski poklic, se upokojili ali si poiskali službo v drugih medijih.
Pismo z vsebino, ki se nanaša na cenzuro in vladne pritiske zoper novinarje, so že prejeli predsedniki držav, parlamentov in vlad vseh članic Evropske unije, številne nevladne organizacije in medijske ustanove po svetu
". Kraj in datum: Ljubljana, 10. septembra 2007.

Kot je razvidno iz teksta peticije, naj bi jo že prejeli predsedniki držav, parlamentov in vlad vseh članic EU, številne vladne organizacije in medijske ustanove po svetu. Med podpisniki je največ novinarjev javnega zavoda RTV Slovenija, skupno kar 161, sledi Delo 37, Dnevnik 29, Pop TV 22, Primorske novice 20, Slovenska tiskovna agencija 20, Radio Študent 18, Mladina 13, Večer in Direkt po 10, najmanj pa so peticijo podpisovali na Financah, TV Celje, Info TV, Žurnalu24 in TV Maribor, povsod po eden. Peticijo so podpisovali celo na Cicibanu, Stopu in Jani, medtem ko med podpisniki ne najdemo nobenega novinarja in urednika tednika Mag. Prav tako med podpisniki ni vidnejših odgovornih urednikov posameznih medijev, razen odgovornega urednika Mladine in predsednika Društva novinarjev Slovenije Grege Repovža.

Peticija, ki so jo novinarji že internacionalizirali, pa za Janšo in vladno koalicijo definitivno prihaja v izjemno neprijetnem in nerodnem trenutku, ko se pripravlja na predsedovanje Evropski uniji.




Kaj pravi Janez Drnovšek?
Z vsebino peticije in seznamom podpisnikov se je seznanil tudi predsednik države Janez Drnovšek. Dejal je, da je tudi sam že večkrat opozoril, da kakršnokoli omejevanje svobode izražanja in poseganja v avtonomnost dela novinarjev pomeni poseganje v temeljna načela demokracije, so sporočili z urada predsednika republike.

Na ministrstvu za kulturo očitke peticije gladko zanikajo
Na ministrstvu za kulturo zavračajo očitke, da naj bi bila slovenska medijska krajina pod vplivom pritiskov lastnikov, med katerimi naj bi bile nekatere gospodarske družbe v delni lasti države. V primeru, da odgovorni urednik oceni, da določen izdelek zaradi nedoseganja profesionalnih standardov ali preverjenosti informacij ni primeren za objavo, nekateri novinarji v Sloveniji preprosto sklenejo, da je za to odgovorna vlada ali pa kar njen predsednik, je zapisano v odzivu ministrstva. Na ministrstvu so zapisali, da v nadzornih svetih dveh delniških družb, ki izdajata tri najbolj brane dnevne časopise v Sloveniji država preko podjetij v njeni lasti niti nima večinskega vpliva, ne pri Delu, o čemer so poročali številni slovenski mediji, še manj pa pri Dnevniku. Slednji, navajajo na ministrstvu, je v večinski lasti družbe, ki jo vodi vpliven član opozicijske stranke (gre za Bojan Petana, prvega človeka DZS), ki je v preteklem mandatu vodila slovensko vlado, kar pa očitno ni bilo sporno, saj neodvisni slovenski novinarji o tem niso pisali v tujino.
Trditev, da skušajo lastniki medijskih hiš posredno vplivati na medijske vsebine ali kar na konkretne članke je po oceni ministrstva žaljiva za večino slovenskih novinarjev in za odgovorne urednike medijev, saj namiguje, da v večini niso neodvisni. Slovenska medijska zakonodaja natančno določa pristojnosti urednikov medijev, ki jim je pri njihovem delovanju zagotovljena neodvisnost tako od lastnikov, kot tudi od posameznih novinarjev, so zapisali na ministrstvu. Kot primer so navedli, da je bilo pismo, ki ga je soavtor peticije nedavno razposlal na več kot 350 naslovov doma in v tujini, kljub očitkom o cenzuri na nacionalni televiziji dostopno na njenem spletnem portalu.
Realno stanje novinarske besede v Sloveniji po navedbah ministrstva prikazuje poročilo nevladne organizacije Freedom House, ki kaže, da so imeli mediji v preteklem letu možnost prosto poročati o delovanju vlade in izražati vrsto različnih mnenj. Uvrstitev Slovenije na 39. mesto v svetovnem merilu je po mnenju ministrstva za kulturo zelo ugodna, saj jo postavlja ob bok držav z dolgo demokratično tradicijo, kot so Francija, Avstrija, Avstralija in Japonska. Slovenija je dobro uvrščena tudi v raziskavi "Press Freedom Index" organizacije Reporters Without Borders, kjer zaseda deseto mesto, so zapisali. "Morda bi bilo primerno, da podpisniki peticije omenjene dosežke primerjajo s stanjem v času prejšnjih vlad, ko novinarji niso pisali toliko pisem in peticij," so sklenili na ministrstvu.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Janez Janša Bernarda Jeklin Boris Cipot Matjaž Zgaga Matej Šurc Andrijana Starina Kosem Grege Repovža Kaj pravi Janez Drnovšek? Janez Drnovšek Bojan Petana

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Janez Janša množično obtožen omejevanja medijske svobode!