objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Sreda, 7. november 2007 ob 11:01

Ekskluzivno: razkrivamo vlogo Danila Türka v razvpiti aferi JBTZ!
Ruplovo zunanje ministrstvo stopilo na stran Peterleta, Türk presenečen in razočaran
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Predsedniški kandidat Lojze Peterle skuša v zadnjih dneh zaostriti predvolilno kampanjo na podlagi vprašanja slovenske osamosvojitve in o domnevnem nasprotovanju drugega predsedniškega kandidata Danila Türka plebiscitu, novembra (decembra) 1990. Kar je bilo razvidno tudi na včerajšnjem soočenju na TV Slovenija. Čeprav je sploh vprašljivo, kako lahko na takšen način dohiti tekmeca, ki mu je po vseh anketah javnega mnenja pobegnil za najmanj 30 odstotnih točk, pa je zanimivo, kako sta se oba predsedniška kandidata obnašala še bolj davnega in za nergače še bolj nevarnega leta 1988.
Spomnimo: takrat sta tajni civilni in vojaški politični policiji komunistične partije, Udba in Kos, v začetku maja aretirali oficirja Ivana Borštnerja ter civilista, zdajšnjega predsednika vlade Janeza Janšo in Davida Tasiča. Nato je vojaško pravosodje začelo prosluli proces zoper trojico (četverico JBTZ, malo pozneje obtožijo namreč še urednika Mladine Francija Zavrla). Ob tem se je že 9. junija zvečer profesor mednarodnega prava Danilo Türk oglasil prek "opozicijskega" Radia Študent in razložil, kako mednarodno pravo in Odbor Združenih narodov za človekove pravice gleda na sojenje civilistom pred vojaškimi sodišči. Türkova natančna in korektna primerjalna pravna analiza (glej faksimile pretipkanega radijskega intervjuja iz Arhiva Republike Slovenije) je dokazovala nevzdržnost in neprimernost vojaškega sojenja civilistom. V času, torej ko je še zelo nevarna JLA napenjala mišice, vohunila, grozila, zapirala, obsojala, se je oglasil pravni strokovnjak Türk in pogumno povedal vojski, kako se ne bi smela obnašati.


In kako se je takrat obnašal Lojze Peterle? Ni mu kaj očitati, saj se je dejavno vključil v slavni Odbor za varstvo človekovih pravic, ki ga je vodil sedanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar. Tako v Arhivu Slovenije najdemo dokument, da je Peterle 16. septembra 1988 na molitvenem srečanju za pravičnost in mir v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, omenil tudi Bavčarjev Odbor in ga takole definiral: "To ni več klasična ulična množica, ampak vse bolj občestvo avtonomnih oseb." Prav tako je Peterle septembra katoličane javno pozval, naj se vključijo v politiko. Zato ni čudno, da je 20. septembra  Bavčar pisal Peterletu, kot vplivnemu laiku, naj se vključi v Odbor, ker je hotel razširiti bazo gibanja. In tako je Peterle postal član vrhovništva Odbora, to je kolegija.
Lahko bi torej rekli, da se oba predsedniška kandidata, Türk in Peterle, iz tistih časov nimata kaj sramovati, saj sta oba naredila, kar je bilo v njuni moči. Peterletovo preštevanje preteklih, beri osamosvojitvenih zaslug, je v luči teh dejstev torej popolnoma nepotrebno, nepošteno in zato zgrešeno!

Dimitrij Rupel proti Türku
V predvolilno kampanjo pa se je na strani Lojzeta Peterleta očitno vključilo tudi Dimitrij Rupel in njegovo ministrstvo za zunanje zadeve, s posebnim sporočilom za javnost. V njem navajajo, da je Danilo Türk je v času osamosvajanja Slovenije leta 1991 predstavljal Jugoslavijo v Komisiji za človekove pravice oziroma v Podkomisiji za manjšine. Tako so pritrdili trditvi predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta v ponedeljkovem soočenju predsedniških kandidatov na TVS, kjer je Türku očital, da ga tedaj "ni bilo zraven", medtem ko so nekateri "nosili svoje glave v torbah".
Slovenska vlada je 30. junija 1991 Türka pooblastila za vzpostavljanje stikov s predstavniki mednarodnih organizacij v Ženevi. Pooblastilo je bilo povezano s pričakovanjem, da bo Türk "opustil svoje delovanje v delegaciji oz. predstavništvu Jugoslavije, s katero je bila Slovenija v vojni", so sporočilo z MZZ.
Türk je v ponedeljkovem soočenju sicer pojasnil, da je bil v Ženevi po dogovoru s tedanjima ministroma Jelkom Kacinom in Dimitrijem Ruplom ter da je delal v imenu Slovenije. "Nisem pa bil noben delegat Jugoslavije, ampak sem bil strokovnjak za človekove pravice," je poudaril Türk.
Na sporočilo Ruplovega ministrstva pa se je Türk odzval v Mariboru. Kot je povedal v izjavi za javnost, je nad trditvami, ki jih je označil za popolno neresnico, zelo presenečen in razočaran. Türk je še povedal, da je bil v omenjenem času v Ženevi kot ekspert OZN član Podkomisije za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin, člani omenjene komisije pa so bili takrat in tudi danes neodvisni strokovnjaki, plačani s strani OZN. Zelo jasno je poudaril tudi to, da je takrat delal za Slovenijo, zato ne razume neprofesionalnega odnosa zunanjega ministrstva, ki je podalo nekompetentno in neresnično trditev. "Vse kaže, da se je nekomu v želji, da bi na predsedniških volitvah zmagal Peterle, zameglil razum. Od zunanjega ministrstva je nekorektno, da posega v predvolilno tekmo, še posebej, ker sem v tistem času užival popolno zaupanje tega istega ministrstva in zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je tudi zdaj na tem položaju. Konec koncev sem bil pozneje imenovan za veleposlanika Republike Slovenije v OZN," je povedal predsedniški kandidat in pojasnil, da je bil član omenjene podkomisije do leta 1992, ko mu je potekel mandat. Danilo Türk je še pozval zunanje ministrstvo, naj preneha z vmešavanjem v kampanjo, saj to ne bo veliko pomagalo spremeniti javnega mnenja, ki je trenutno po njegovih besedah prepričljivo na njegovi strani.

Danilo Türk dobil podporo Katarine Kresal
Danila Türka je končno podprla tudi LDS, kar je na včerajšnji seji sklenil svet liberalne demokracije. Člani sveta so tako podprli predlog predsednice stranke Katarine Kresal. LDS je pred prvim krogom volitev podprla neodvisnega kandidata Mitjo Gasparija, ki je za drugouvrščenim Türkom zaostal le za 3717 glasov, medtem ko so Türka so pred prvim krogom volitev podprli v Zares, SD in DeSUS. Türk s svojimi predstavljenimi stališči predstavlja večje jamstvo za Slovenijo kot odprto, svobodomiselno in svetovljansko družbo in pa sekularno državo, je odločitev strankinega sveta novinarjem predstavila predsednica LDS Katarina Kresal. Türk bo po mnenju LDS najboljše vodil Slovenijo. Svet je odločitev o podpori Türku sprejel soglasno. Kresalova je ob tem vnovič poudarila, da je bila odločitev LDS, da gre s svojim kandidatom na volitve, pravilna. "Ker se je s tem močno okrepila leva sredina in zagotovo je to tudi bistveno doprineslo k temu, da imamo drugi krog volitev," je pojasnila predsednica liberalne demokracije. Z odločitvijo, koga od kandidatov podpreti v drugem krogu, pa so tako dolgo odlašali, ker je bilo treba zaradi majhne razlike počakati na uradni izid prvega kroga volitev. Kresalova je še menila, da so imeli odličnega kandidata, ki je dosegel odlično podporo. Zato ne izključuje možnost še nadaljnjega, povolilnega, sodelovanja z Gasparijem, ki je bil njen svetovalec v pripravah na kongres LDS. Svet LDS je tudi pozval vse volivke in volivce k čim večji udeležbi v drugem krogu volitev. "Ne iti na volitve pomeni, da nekdo drug odloča namesto tebe," opozarjajo v LDS. V veliko zadovoljstvo bi jim bilo, če bi z danes izraženo podporo Türku doprinesli k njegovi zmagi, je še dodala Kresalova. Pričakujejo namreč, da bo tudi njihova beseda doprinesla k temu, da bo več ljudi prišlo na volitve in da bodo še tisti volivci, ki zdaj morda še oklevajo, šli na volitve in podprli Türka.

Jambrekov Zbor za republiko nevtralen, danes pa soočenje
Novoustanovljeni svet Zbora za republiko pa je sklenil, da ne bo izrecno podprl nobenega od kandidatov za predsednika države. To stališče so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili nekateri člani omenjenega sveta na čelu z njegovim predsednikom Petrom Jambrekom. Zbor za republiko pa bo danes, ob 19.00 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, pripravil soočenja obeh predsedniških kandidatov. O vsebinskih poudarkih soočenja je bil Jambrek redkobeseden in novinarjem podrobnosti ni želel razkriti. Tone Jerovšek pa je omenil, da v kolikor se debata med kandidatoma suče tudi okoli zaslug v času osamosvajanja, bi to lahko bila pomembna iztočnica, "kajti brez slovenske osamosvojitve pred 15 leti ne bi bilo te države in v nedeljo ne bi bilo predsedniških volitev". Jambrek je ob tem dodal, da si soočenje predstavlja kot skupek več "mini simpozijev", pri čemer bo funkcija Zbora za republiko bolj kot taksativno postavljanje vprašanj kandidatoma zanimanje za "preteklost kot del sedanjosti in sedanjost kot del prihodnosti". Tone Jerovšek je izpostavil tudi pomen predsedniške simbolne in predlagalne funkcije. Prav pri slednji bi moral biti predsednik občutljiv, saj lahko njegovi predlogi razdvajajo javnost.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
lojze peterle Danila Türka Ivana Borštnerja Janeza Janšo Davida Tasiča Francija Zavrla Igor Bavčar Dimitrij Rupel proti Türku dimitrij rupel Jelkom Kacinom Danilo Türk dobil podporo Katarine Kresal Katarine Kresal Mitjo Gasparija Petrom Jambrekom Tone Jerovšek

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Ekskluzivno: razkrivamo vlogo Danila Türka v razvpiti aferi JBTZ!