objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Sobota, 17. november 2007 ob 23:30

Nisem politikant, to je dejstvo ... pa ne bi rad žalil politike
Župan Ljubljane Zoran Janković po enem letu pričakuje odločitev meščanov o njegovi plači
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob prvi obletnici županovanja v intervjuju poudaril, da ni politikant. Na vprašanje, ali ga mikajo parlamentarne volitve prihodnje leto pa je odvrnil: "Saj je v Ljubljani tako veliko dela." V odnosu med glavnim mestom in državo župan ne vidi zaostrovanja. Prepričan je, da se je v zadnjem letu odnos med državo in mestom razbistril. "Ekipa je zdaj pripravljena na zmago," pa je ob uspešno izvedeni reorganizaciji mestne uprave dejal Janković.
Pred letom in pol ste na vprašanje Slovenske tiskovne agencije, ali boste kandidirali za ljubljanskega župana, odvrnili, da v politiki ne vidite izziva. Zdaj ste v politiki eno leto in mnenja o tem, ali ste politik ali gospodarstvenik, so deljena.

Nisem politikant, to je dejstvo. Ne da bi žalil politike, vendar ta funkcija, ki sem jo prevzel pred enim letom, je tipična gospodarska funkcija. Paralele v vodenju enega ali drugega sistema lahko vlečem kar na vseh točkah, saj velikih razlik ne vidim. In če odštejem nekaj članov mestnega sveta, ki so včasih res za cirkus, bi za veliko večino lahko rekel, da so zelo odgovorni. Tudi sestava mestnega sveta je po izobrazbi izjemno visoka in tudi razprave so po mojem mnenju zelo konstruktivne. Če poskušam povzeti teh 19 sej - deset rednih, devet izrednih - in skoraj 300 točk, bi rekel, da je bila samo ena točka politična - častni meščan Milan Kučan, da ali ne.
V zadnjem letu se je odnos med državo in mestom še dodatno zaostril.

Ne bi tako rekel. Jaz bi rekel, da se je v zadnjem letu odnos med državo in mestom razbistril. Sestanka z vlado 5. februarja smo se udeležili z željo, da delujeta glavno mesto in država z roko v roki. Dober, konstruktiven sestanek, dogovorili smo se za način delovanja. Na podlagi tega sestanka so ministri pod vodstvom ministra Viranta in naši podžupani ter direktor mestne uprave pod vodstvom Aleša Čerina uskladili vseh 80 točk. In pri vsaki točki imamo zapisano, kaj je treba narediti. Zaostrilo se je le na eni točki, ko predsednik vlade vztrajno odklanja srečanje z županom glavnega mesta in ko predsednik vlade ne daje pooblastil ministru Virantu za vračilo denarja, ki je bil Ljubljani krivično odvzet. Sam sem trdno prepričan, tudi po izjavah nekaterih iz vladajoče koalicije, da je bila Ljubljana kaznovana, ker po njihovem mnenju ni pravilno volila. Bodo pač zaprli "pipco" in so jo zaprli. Sedaj pa se dogaja nekaj drugega. V Mestni občini Ljubljana smo zmeraj poudarjali, da se strinjamo z dejstvom, da je 206 občin z novim zakonom o financiranju občin dobilo dodatnih 77 milijonov evrov. Jih potrebujejo. Ampak teh sredstev ne morejo kar tako vzeti Ljubljani in trem občinam, ki smo zaradi tega zahtevali, da se nam to vrne. Ustavno sodišče je bistvenih pet členov razglasilo za neustavne ali pa neusklajene z ustavo in dalo nalogo zakonodajalcu, da jih mora v enem letu popraviti. Vsi štirje župani smo preko naših odvetniških hiš vlado pozvali, da poskušamo v 30 dneh skupaj doseči neko obliko izvensodne poravnave, sicer bomo uporabili civilno sodbo. Sam tukaj ne vidim zaostrovanja, res pa je, da manjka nekaj moralno-etične kulture pri predsedniku vlade, da bi se dogovorili o tistem, kar so Ljubljani krivično vzeli.

Se bo morala Ljubljana čemu odpovedati zaradi teh manjkajočih sredstev?
22 projektov bo narejenih. Imamo več načinov, kako jih bomo izvedli; evropska sredstva, mestni proračun, javno-zasebna partnerstva. Prvič pa prihajamo v položaj, da nam pri sprejemanju proračuna za dve leti za neprofitna stanovanja manjka vsako leto približno deset milijonov evrov, da realiziramo program že podpisanih pogodb za 876 stanovanj. Na zadnjem razpisu za 300 stanovanj je bilo 2100 prosilcev. Naša želja je, da poleg 876 stanovanj v tem času zgradimo še 1000 dodatnih, s čimer bi problematiko socialnih stanovanj rešili. Za to imamo štiri lokacije. Brdo, ki smo ga kupili pred štirimi meseci, lokacijo Papir servisa, Stanežiče in Rakovo Jelšo. Stanovanjski program, ki ga pripravljamo, je težak 130 milijonov evrov, to je dve leti po približno 60 milijonov odvzetih evrov, s katerimi bi to lahko mirno naredili. Ciničnih izjav predsednika vlade ne razumem, češ, kako je hudo ljudem, ki plačujejo šest, sedem tisoč evrov prispevka za vodovod po Spodnjem Podravju. Tudi v Ljubljani ga plačujemo. Doživeli bomo kolaps, Ljubljana bo ostala brez vode, kajti cevi so v povprečju stare 50, 60 let. Za javno podjetje VO-KA potrebujemo 75 milijonov evrov naslednjih 5 let, kajti na leto lahko prenovimo samo 20 kilometrov cevi in tega denarja ni. Po drugi strani pa nam minister Vizjak ne dovoli povišati cene vode v Ljubljani, ker je ljubljanska voda v košarici za inflacijo. Septembra nas je obdolžil, da smo krivci za inflacijo, ko je bila 3,5-odstotna, vlada je to celo poslala v presojo ustavnemu sodišču, ki pa je zadevo zavrglo, ker je bila neutemeljena. Zdaj, ko je inflacija 5,1-odstotna, pa je minister Vizjak tiho in tudi ne odgovori na to, da bi povišali ceno vode. Istočasno je pa Murska Sobota, ki ima kot vse kaže pravega župana, dobila soglasje za več kot 30-odstotno povišanje cene vode.

Javno pa polemizirate tudi z vladajočo SDS. Ali so razlogi za to osebne narave in povezani z razlogom za vaš odhod iz Mercatorja?

Ne. Mene sta v Mercatorju skozi nadzorni svet zamenjala Bavčar in Šrot ob soglasju Janeza Janše. To je tudi Igor Bavčar izjavil v svojem intervjuju. Problem je, da so mi s tem naredili uslugo, kar takrat niso vedeli in tudi jaz ne, ker sedaj še bolj uživam. Z moje strani ni nobene zamere, ampak enkrat so me že zamenjali, drugič so vzeli Ljubljani zaradi mene 60 milijonov evrov. K predsedniku vlade sem šel z dobrimi nameni, ne glede na to, kar je bilo. Zgodba je zame končana. Delovati moramo v dobro države in glavnega mesta. On se je odločil. Takrat je rekel: 'Ljubljane ne potrebujem za predsedovanje Evropski uniji.' Je prvi predsednik vlade, ki pri tem ne potrebuje svojega glavnega mesta. Njegovi ministri pa kličejo in se dogovarjajo, da bi delegacije med predsedovanjem sprejel tudi župan. Osebno nimam nobene zamere, ne polemiziram, govorim samo o stvareh, ki so dejstva. Z Janšo govorim o gospodarsko-socialnih problemih. Medtem ko izjave raznih njegovih govorcev, kot je gospod Tanko, težko komentiram. Oni imajo težave, saj poskušajo dopovedati Ljubljančanom neresnice. Ampak ljudje vedo sami, kaj je dobro, kaj ni in tudi, če se kaj premika. In anketa v decembru bo to pokazala.
Ovadbe župana oz. županje so v Ljubljani stalnice. Tudi v vašem mandatu. Kako to vpliva na vaše delo?

To je meni neljubo dejanje. Ne želim obračunavati z Danico Simšič. Ona je svoj obračun naredila na volitvah in je videla, kaj so ji Ljubljančani povedali. Kar se pa tiče ovadb, ki jih dajeta proti meni Kovačič iz SDS in Jazbinšek, lahko rečem, da so smešne. Očitno jih tako jemljejo tudi pristojni organi. S tem, da nagajajo županu, delajo škodo Ljubljani. Te ovadbe smatram kot del njihovega cirkusa. Nihče od ovaditeljev, borcev za dobro Ljubljane, ki delajo škodo Ljubljani, nikoli ne reče, da gospa Dakič ne razume bilance, saj je na svojem področju prevelika strokovnjakinja. Namesto tega rečejo, da se je župan napačno zadolžil. Žalostno je, da res ne spoštujejo stroke in da podpihujejo in usmerjajo razne civilne iniciative v škodo mestu.
Vladi očitate tudi, da je Ljubljano pustila na stranskem tiru ob bližnjem predsedovanju EU.

Nič ne očitam, to je dejstvo. Janez Janša je 5. februarja pred svojimi in našimi zelo jasno rekel: Ne rabimo vas, vse bo na Brdu, Brniku in Bledu. Mi smo se ponudili, pa ni nobenega sestanka. Zdaj posamezne službe ministrstev kličejo, da bi želeli imeti tudi sprejem pri meni. Sami se pripravljamo, da bomo lahko sprejeli vse tiste goste, ki se bodo želeli srečati tudi z mestnim vodstvom. Ljubljana je v osnutku proračuna za predsedovanje namenila 470.000 evrov. Glavni strošek bo kongres županov glavnih mest Evropske unije in tistih, ki se na vstop še pripravljajo. Načrtujemo ga v mesecu maju.
Najprej ste se s spremembo poslovnika lotili omejevanja razprav v mestnem svetu.

Vsak ima svojo razpravo. Ta najvišji akt demokracije je bil sprejet s potrebno dvotretjinsko večino. Kar pomeni, da ni tega sprejela samo Lista Zorana Jankovića, ampak ustrezna večina. Sem pa zaradi tega zelo zadovoljen.
Pred letom in pol ste dejali, da vas moti, ko mestni svetniki glasujejo proti predlogu mestne uprave, ker so jim tako ukazali in ne na podlagi argumentov, vi pa tako ne morete delati.

In tudi ne bi mogel tako delati. V tem letu sem spoznal, da imajo naši načelniki in strokovne službe izjemno strokovno znanje. Do zdaj so bili bolj ali manj zatrti. Pravijo, da sem prvi župan, ki jim reče, da morajo misliti s svojo glavo. "Biti morate strokovni, da vas bo župan, levi ali desni, tudi naprej rabil."
Kakšni so dejanski učinki reorganizacije mestne uprave?

Izjemni, predvsem pri učinkovitosti dela, ki se že pozna. Končna želja je, da bomo imeli vse zaposlene v mestni upravi na enem mestu in da bomo imeli v pritličju okenca za vse potrebe Ljubljančanov, to pomeni od državnih in pokrajinskih do mestnih organov. Vsak oddelek dela izključno na svojem področju, potrebna je vrhunska specializacija in medsebojno sodelovanje. Predvsem sodelovanje načelnikov, ki delajo na najvišji ravni. S ponosom trdim, da ima Ljubljana največ stroke na tem področju v Sloveniji.

Kaj pravite potem na očitek, da učinki reorganizacije vzbujajo dvom, saj so na položajih ostali isti ljudje?
K sreči so ostali, saj ne vem, kaj bi počel brez njih. Osem načelnikov je ostalo, devet je pa novih. Ljudje lahko zdaj delajo po strokovni plati in nihče jih politikantsko ne obremenjuje. Hvaležen sem jim, da so ostali. Naloga trenerja v ekipi namreč je, da najde pravo mesto vsakemu igralcu in da jih motivira. In jaz mislim, da so sedaj dobro motivirani. Ekipa je zdaj pripravljena za zmago.
Ekipo ste pripeljali tudi s sabo. Kako se je prilagodila delu v javnem sektorju?

Ni razlike. Pripeljal sem pol ekipe, zelo dobro pa sta se vključila še ostala dva podžupana. Vsak ima svoje področje, vsak za svoje odgovarja. Edina razlika je, da zaradi predpisanih postopkov, javnega razpisa, tukaj vse teče nekoliko počasneje. Nekdo se pritoži. Ne moreš izločiti tistega izvajalca, ki dela mestu škodo in se tožiš z njim, pa je na naslednjem razpisu znova najcenejši. Razen tega je sistem popolnoma isti.
Ste lahko bolj natančni. Se je pri katerem od volilnih projektov rok izvedbe že zamaknil?

Stožice so take, ker je prejšnja oblast neupravičeno vrnila zemljišče v naravi in smo izgubili devet mesecev. Projekt se je zamaknil za eno leto in prav zdaj poteka razpis. Kino Šiška se je prav zaradi razpisa zamaknil za štiri mesece, tako bo projekt končan maja prihodnje leto. Z nekaterimi projekti bomo pa tudi prehiteli roke. Prenova Plečnikovega stadiona za Bežigradom bo končana prej, na kar nismo računali. Garažna hiša pod Kongresnim trgom bo prej. Od 22 projektov so trije v zaključni fazi. Barjansko cesto odpiramo prihodnji teden, Tehnološki park 7. decembra in kino Šiška v začetku maja. Ta mesec bomo ponovili razpis za najemnike prostorov na Ljubljanskem gradu. Mislim, da se bo v letu 2008 začela izvajati več kot polovica projektov, jih je pa še veliko dodatnih.
Kako pa je Ljubljana pripravljena na črpanje evropskih sredstev?

Zelo dobro. Odvisni smo samo od dveh točk. Projekti morajo biti potrjeni pri državnih organih in imeti moramo lastno udeležbo. Zaenkrat imamo kar nekaj projektov z evropskimi sredstvi v teku. Nekaj sredstev smo dobili za urejanje gradu in za Tehnološki park osem milijonov evrov. Ključen projekt vreden 140 milijonov evrov bo pa RCERO - Nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Pripravljamo tudi projekt za kanalizacijski sistem.
Veliko pozornosti so v tem letu vzbudile tudi donacije. Si lahko podjetja z donacijami kupijo tudi prihodnje posle z mestno občino?

Niti slučajno. Vsako podjetje bo dobilo posel v mestni občini takrat, ko bo najugodnejše, seveda pod pogojem, da bo ustrezalo vsem ostalim strokovnim zahtevam, ki jih bomo postavili. Nobeno podjetje, ki je Ljubljani doslej doniralo, si s tem ni kupilo pozicije v Mestni občini Ljubljana. Te donacije lahko razdelimo na dva dela, saj so bile nekatere izvedene na podlagi že podpisanih pogodb. Trigranit je imel že podpisano pogodbo za PCL. To, da bo dal Trigranit dva milijona evrov, je stvar pogajanja, ker sem jim uspel dopovedati, da če že prihajajo s tako investicijo, 150 milijonov evrov v Ljubljano, je dobro, da jih tudi Ljubljana prepozna, da so Ljubljani nekaj dali. Tudi v prejšnji službi smo dajali donacije, da se prikupimo domačinom, da krepimo svojo blagovno znamko. Ljubljana je tržno najbolj zanimiva za izvajalce, gradbince in investitorje. Če ustvarja dobiček, naj del teh sredstev nameni tudi mestni občini. Imam čisto mirno vest.
Bliža se čas, ko boste vi in javnost izvedeli, kolikšno plačo si boste izplačali, saj je že od začetka mandata zamrznjena.

Zelo me zanima, kaj bodo rekli Ljubljančani. Čakam 15. december, ko bo anketa narejena. 3. decembra bo tudi v Glasilu Ljubljana objavljeno, kaj sem obljubil, po datumih in kaj od tega je izvršeno. Vsak bo lahko preveril, ali je res ali ne. Potem pa bo anketa pokazala, kaj pravijo Ljubljančani.
Za konec še vprašanje, vas mika politika, morda vstop v parlamentarno tekmo prihodnje leto?

Saj je v Ljubljani tako veliko dela. Odgovor je isti, kot pred letom in pol. Ljubljana je sedaj moja ljubezen.
Si boste čez pol leta znova premislili?

Če bom začutil motiv. Vesel sem, da sem se tako odločil in upam, da bodo tudi Ljubljančani zadovoljni.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
zoran janković Milan Kučan Viranta Aleša Čerina Vizjak Bavčar Šrot Janeza Janše Tanko Danico Simšič Kovačič Jazbinšek Dakič
Si boste čez pol leta znova premislili?

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Nisem politikant, to je dejstvo ... pa ne bi rad žalil politike