objavi na
pozareport.si

forum

Politika

Ponedeljek, 3. december 2007 ob 18:18

Obletnica: tri leta vlade Janeza Janše
Premier je obljubljal blaginjo države, v ospredje pa je postavljal človeka in okolje
2007 Pozareport

Odpri galerijo

Pred tremi leti je državni zbor imenoval 15-člansko ministrsko ekipo vlade premiera Janeza Janše. Poslanke in poslanci so tedaj z 51 glasovi za in 37 proti (navzočih je bilo 88) potrdili celotno ministrsko listo, ki jo je Janša predlagal na podlagi koalicijskega dogovora med SDS, NSi, SLS in DeSUS. To je prva desnosredinska vlada v demokratični Sloveniji, če izvzamemo vlado, ki jo je takoj po osamosvojitvi vodil Lojze Peterle, in kratkotrajno obdobje vlade premierja Andreja Bajuka.
Ministrstvo za zunanje zadeve je takrat prevzel Dimitrij Rupel, ministrstvo za notranje zadeve Dragutin Mate, ministrstvo za javno upravo Gregor Virant, ministrstvo za gospodarstvo Andrej Vizjak, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, ministrstvo za kulturo Vasko Simoniti, ministrstvo za šolstvo in šport Milan Zver in ministrstvo za zdravje Andrej Bručan. Minister za finance je postal Andrej Bajuk, minister za pravosodje Lovro Šturm, minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan in minister za obrambo Karl Erjavec. Ministrstvo za okolje in prostor je prevzel Janez Podobnik, ministrstvo za promet pa Janez Božič.
Kot prvi je ministrsko ekipo zapustil v začetku decembra 2006 minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Poslanke in poslanci so ga tedaj na predlog premiera Janše po pričakovanjih razrešili z 59 glasovi za in sedmimi proti. Še isti mesec je bila za ministrico za delo, družino in socialne zadeve izvoljena Marjeta Cotman.

Januarja letos je odstopila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, ki jo je nadomestil Iztok Jarc, konec avgusta pa so odstopne izjave podali predsedniku vlade trije ministri: Andrej Bručan, Jure Zupan in Janez Božič. Nova ministrica za zdravstvo je postala Zofija Mazej Kukovič, novi minister za promet Radovan Žerjav, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa Mojca Kucler Dolinar.
Še pred glasovanjem 3. decembra 2004 je Janez Janša povedal, da bo vlada pri svojem delu delovala za blaginjo Slovenije, "zato bo zavezana načelom trajnostnega razvoja, ki v ospredje postavlja človeka in varovanje zdravega življenjskega okolja". Vlada bo, kot je dejal, sooblikovala pogoje za pospešitev gospodarske rasti, ki jo bodo med mandatom dosegali z izboljšanjem davčnega in administrativnega okolja, izboljšanjem finančne discipline, povečanjem in zagotovitvijo večje učinkovitosti vlaganj v znanost in tehnološki razvoj, umikom države iz gospodarstva ter oblikovanjem ugodnega okolja za tuje naložbe. Ministrski zbor naj bi si prizadeval tudi za doseganje maastrichtskih kriterijev za vstop v evropsko monetarno unijo, za decentralizacijo države in stabilen sistem pokojninskega in zdravstvenega varstva.
Novembra je premier predlagal parlamentu glasovanje o zaupnici vladi. Ta je zaupnico tudi dobila, saj jo je podprlo 51 poslancev, proti pa jih je bilo 33.

Politična analitika o dosežkih Janševe vlade
Predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici Matevž Tomšič meni, da je trenutni položaj v Sloveniji za nepristranskega opazovalca precej paradoksalen. "Na eni strani se v javnosti pogosto ustvarja vtis, da je v državi vse narobe, za kar naj bi bila kriva seveda vlada, na drugi strani pa ima Slovenija najvišjo gospodarstvo rast in najnižjo brezposelnost v vsem poosamosvojitvenem obdobju," pravi. Ne glede na to so po njegovem mnenju razmere v gospodarstvu in družbi, kot jih je mogoče zajeti z različnimi uveljavljenimi statistični kazalniki, kljub nekaterim specifičnim težavam, kot je na primer inflacija, vsaj solidne, če že ne dobre. "Večina socialnih in ekonomskih kazalcev nedvomno kaže boljše stanje, ko je bilo v času vladanja raznih sanjskih moštev iz vrst LDS. Seveda vsi te dosežki niso zgolj zasluga vlade. Vendar je najmanj, kar je treba reči, da vlada s svojih ravnanjem ni počela stvari, ki bi kaj posebej škodovale razvoju Slovenije," meni Tomšič.
Profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Milan Balažic se strinja z Tomšičevo oceno, da Janševa vlada ni bila vlada, ki bi škodovala Sloveniji ali ki bi delala kaj takšnega, kaj bi škodilo državi, vendar pa meni, da so bila pričakovanja na začetku nekoliko večja, kot so dozdajšnji dosežki. "Največje razočaranje te vlade po mojem je, da vlada ni naredila nekega strukturnega premika, ki ga je napovedovala, namreč da bo Slovenija postala ena najbolj konkurenčnih držav znotraj EU. Zdi se, da se je preveč časa ukvarjala z utrjevanjem oblasti in ji je zmanjkalo časa za neke večje strukturne reforme," pravi Balažic. Po njegovem mnenju do strukturnih premikov ni prišlo zato, ker je vlada pri napovedanih reformah ostala na pol poti, čeprav je na začetku kazalo obetavno: "Za razliko od prejšnjih eldeesovih vlad, ki so skušale čim bolj obvladovati gospodarstvo, je ta vlada do neke mere poskrbela za privatizacijo. Prav tako jo do neke mere prišlo do liberalizacije gospodarstva in sprostitve trga, vendarle so vse to zgodbe, ki so ostale na pol poti. Malenkosti, kot so ukinitev avtomobilskih nalepk in znižanje notarskih tarif, so sicer zelo pomembne za običajne državljane, vendar so hkrati pomembni tudi neki strukturni premiki. In zato je moja ocena tej vladi bolj negativna kot pozitivna," pravi Balažic.
Matevž Tomšič se strinja, da je bila vlada pri izvedbi reform premalo odločna, poudarja pa, da so za to obstajali tudi nekateri zunanji objektivni razlogi. "Tu gre predvsem za razne vplivne interesne skupine, kot so sindikati. Poleg tega je imela vlada zelo nesrečno roko pri izbiri 'strateških zaveznikov', kar je premier priznal tudi sam, ko je govoril o prodaji Mercatorja," meni Tomšič.
Tako Tomšič kot Balažic vladi tudi priznavata, da je znala v veliki meri umiriti t.i. kulturni boj, ki je po Tomšičevih besedah desetletja delil Slovence. "Tu je vlada znala delovati pomirjevalno in s tega političnega vidika njeno delo ocenjujem kot dobro," še dodaja Balažic. Sicer pa profesor na FDV meni, da v letu, ki je vladi še ostalo do zaključka mandata, ne bo več mogla veliko postoriti. Po njegovih besedah se namreč ključne reforme sprejemajo v prvih treh letih, medtem ko je zadnje leto bolj leto "paradiranja in poudarjanja zaslug". Nasprotno pa Tomšič meni, da bi vlada do konca leta lahko naredila še kaj: "Tu mislim, predvsem na prizadevanja za vzpostavitev sistemskih pogojev, ki bodo posameznikom omogočili, da svobodno udejanjijo svojo kreativnost in oblikujejo avtonomne ustanove na različnih družbenih področjih".


Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Janeza Janše lojze peterle Andreja Bajuka.
Dimitrij Rupel, Dragutin Mate Gregor Virant, Andrej Vizjak, Marija Lukačič, Vasko Simoniti, milan zver andrej bručan andrej bajuk Lovro Šturm, Janez Drobnič, jure zupan karl erjavec Janez Podobnik, Janez Božič.
Marjeta Cotman Iztok Jarc Zofija Mazej Kukovič, Radovan Žerjav Mojca Kucler Dolinar.
Politična analitika o dosežkih Janševe vlade matevž tomšič Milan Balažič

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

điđimiđi

2018-10-14 20:18:01


premalo

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Obletnica: tri leta vlade Janeza Janše