Mlade družine, ki nimate stanovanj in stisko z otroci, vprašajte dobrodušno gospo Katarino Krasal, če bi z vami delila svoje stanovanje. Poskusiti ni greh. Gospa Zdenka Cerarjeva, segreta levičarka pa bo sigurno pomagala. Ona je prijateljica s tovarišem Milanom Kučanom in spoštovarno tovarišico Štefko, ki sta jako prijatelja s tovarišem Jakovićem. Tudi on lahko pomaga. Če je pomagal Romom, bo tudi vam, ubogi brezposleni nekdanji delavci slovenskih fabrik in brez stanovanj. Ako bi še imeli Pavliho, bi jaz hudomušno predlagal, da gredo Strojanovi kar v tisto 500 m2 stanovanje skupaj z gospo Katarino špage barat. To bi tudi bilo prav, saj smo socialna in pravna država, saj je tudi tovariš Drnovšek prijatelj z gospo Strojanovo mamo in bo to sigurno podprl, že zaradi tega, ker je gospa Katarina sedaj liderka stranke, v katerih je bil lider nekoč spoštovani gospod Janez in pri njih se vse ureja po socialni liniji odkar je v črni Afriki dobil zeleni lovorjev venec kot Julij Cezar na glavo. Če bo ta predlog uspešen, bo že gospod Bojan Požar objavil in to lahko postane slovenski precedens. Pavliha pa naj bi se lastninil po Markovičevem zakonu leta 1989 za 24.000 tedanjih dinarjev. ha, ha, ha ... Jaz sem tedaj debelo gledal in se razžalostil, da ni več Pavlihe, da bi napisal kakšno hudomušno smešnico o službi gospoda Draga Kosa. Ne uidem občutkom, da se bo še vse lepo uredilo, saj so vsi tehnkovestni izobraženci izstopili iz partije in v okviru novega političnega kontesta delajo za narodov blagor. Jaz računam na razrahljano človeško vest, ki ji je razkošje sramota. Zaradi napuha, lakomnosti in morda še kakega drugega naglavnega greha se pregrešil še prav nihče, ti ki nam vladajo in močno kroijo, z retoričnimi vsebinami naš vsakdan. Jaz bi prav rad, da bi se gospod Bojan Požar pozanimal, če so speči brezposelni in reveži brez stanovanj razredni sovražniki. Razrešiti bo treba kvazirazredni konflikt med bogatimi in tevnimi. Seveda to je resno zgodovinsko vprašanje. Delavstvo se je umaknilo v latentnost in trpnost, zato ne more več snovati političnih zamisli kako utelestiti in uresničiti svoje populistične realije. Všasih so puntarji nosili vile in grablje na ramah. Za nikogar od nas, ki smo naše, je boljše, da ni zraven, ker vse tako kar je naše, slovensko. Če smo ostali zasužnjeno jedro slovenstva, potem nas mora reševati lepa blondinka. Dragi moji Slovenceljni in drage moje Slovenceljnke, kremeiti prehlajeno predmet zgodovine, ki ste bili leta 1990 še športno sveži, zdravi in profetični, kako naj vam vlijem poguma, da bo čas bolečine,krivic in trpljenja minil. Imamo levico, ki je po malem po srcu pogosto pri Armaniju in svoji romatični zaznamovanosti in uglešenosti še vedno v socializmu, kjer vlada svoboda, bratstvo in jednakost. Življenje je doktrina za ravnanje, merilo za presojo in Bog nas vari tistih, ki gulijo kolena, komolce, jezik in dušo samo za denar. Če smo narod in to nam je naloženo, da smo, potem smo lahko mokri v oči in hlače, navzven in navznoter. Sedaj grem brat eksistencialista Sartra. Na knjižni polici piše GNUS.